Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za praznik Gospodovega spremenjenja – leto C
Dan 7,9-10.13-14
Gledal sem:
medtem so bili postavljeni prestoli
in Pradavni se je usedel.
Njegovo obla?ilo je bilo belo kakor sneg
in lasje na njegovi glavi ?isti kakor volna.
Njegov prestol so bili ognjeni plameni
in njegova kolesa gore? ogenj.
Ognjena reka je tekla
in se izlivala pred njim.
Tiso?krat tiso?i so mu stregli
in desettiso?krat desettiso?i so stali pred njim.
Sodni dvor je sedel
in knjige so se odprle.
V no?nih videnjih sem gledal:
Glej, z oblaki neba
je prihajal nekdo kakor Sin ?lovekov;
dospel je do Pradavnega
in privedli so ga predenj.
Dana mu je bila oblast,
?ast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki
so mu slu?ili.
Njegova oblast je ve?na oblast,
ki ne preide,
in njegovo kraljestvo,
ki ne bo uni?eno.
2 Pt 1,16-19
Nismo se namre? oprijeli spretno izmi?ljenih bajk, ko smo vam oznanili mo? in prihod na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak smo bili o?ividci njegove veli?ine. Prejel je namre? od Boga O?eta ?ast in slavo, ko mu je iz veli?astne slave takole zadonel glas: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« In ta glas smo mi sami sli?ali, da je zadonel z neba, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je za nas prero?ka beseda ?e trdnej?a in prav ravnate, ko pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v va?ih srcih.
Lk 9,28-36
Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in ?el na goro molit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obli?ja spremenil in njegova obleka je belo sijala. In glej, dva mo?a sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v slavi in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se predramili, so videli njegovo slavo in ona dva mo?a, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »U?enik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri ?otore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namre? vedel, kaj govori. Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsen?il, in ko jih je zagrnil oblak, jih je ob?el strah. Iz oblaka se je zasli?al glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslu?ajte!« In ko se je ta glas zasli?al, je bil Jezus sam. Oni pa so mol?ali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
Razlaga cerkvenih o?etov
Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezusov izhod, ki naj bi ga dopolnil v Jeruzalemu, nakazuje na njegovo smrt, vstajenje in vnebohod. Temu Jezusu, Sinu in slu?abniku, morajo prisluhniti vsi. Sv. Ambro? razlaga simboliko: »Osmi dan, med katerim se je zgodilo spremenjenje, naznanja vstajenje, ki se je prav tako zgodilo osmi dan. Peter, Jakob in Janez so sinovi, ki so se z njim povzpeli na goro, so sinovi Cerkve, saj bodo zaradi ?istosti svoje vere gledali Bo?je zmagoslavje na kri?u in slavo vstajenja.« Ciril Jeruzalemski pravi: »Mojzes in Elija se na gori prika?eta Jezusu in apostolom, kot stebra kot dve pri?i z gore Sinaj.« Efrem Sirski nadaljuje: »Predstavljata Postavo in Preroke in Jezus, Bo?ja Beseda se prika?e v sredi med njima, da se razodene kot Gospod prerokov.« Sv. Beda ?astitljivi pa dodaja, da je »samo Luka prina?a vsebino njihovega pogovora, torej o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu.« Sv. Ambro? pravi: »?eprav u?enci spra?ujejo, vendarle so sposobni zaznati Bo?jo slavo. Peter je v veliki pobo?nosti do Jezusa. Mojzesa in Elija ?elel postaviti tri ?otore, saj zaradi nevednosti svoje ?love?kosti, ni razumel, da ?lovek ne more postaviti ?otor Bogu.« Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Za Petra, ki je videl Jezusovo, Mojzesovo in Elijevo slavo, je Bo?je kraljestvo ?e pri?lo.« Sv. Ambro? pojasni: »Oblak, ki jih je zagrnil, jih ni pokril z svojo vla?nostjo, temve? z vero, da bi verovali, da je Jezus Bo?ji Sin.« Sv. Beda trdi: »O?etov glas jim je pred Jezusovo napotitvijo proti svojemu trpljenju v Jeruzalemu zagotovil, da je O?e zadovoljen s Sinom.«
Misli Benedikta XVI.
Zelo mi je pri srcu to, da je bilo spremenjenje v osnovi izku?nja molitve (prim. Lk 9,28-29). Molitev dose?e svoj vrhunec in zaradi tega postane vir notranje lu?i, ko ?lovekov duh pritrdi Bo?jemu, ko se obe volji zlivata tako, da postaneta skoraj eno. Ko se je Jezus povzpel na goro, se je potopil v zrenje O?etovega na?rta ljubezni, ki ga je poslal na svet, da odre?i ?love?tvo. Ob Jezusu sta se prikazala Elija in Mojzes in s tem ponazorila, da je Sveto pismo skladno pri naznanilu skrivnosti njegove velike no?i, torej tega, da bo Kristus moral trpeti ter umreti in tako vstopiti v svojo slavo (prim. Lk 24,26.46).
Luka ne govori o spremenjenju, pa? pa opi?e to, kar se je zgodilo, preko dveh pojavov: Jezusovo obli?je, ki se je spremenilo in njegova obleka, ki je belo sijala ob navzo?nosti Mojzesa in Elija, ki predstavljata Postavo in Preroke. Tri u?ence, ki bili navzo?i pri dogodku, je zajel spanec; to je dr?a tistega, ki ?eprav zre bo?ja ?uda, jih ne razume. Samo boj proti otrplosti je omogo?il Petru, Jakobu in Janezu videti Jezusovo slavo. Tedaj se je ritem dogajanja pospe?il. Medtem ko sta Mojzes in Elija odhajala od U?itelja, je Peter govoril in med tem ko je govoril, je oblak s svojo senco zakril njega in druga u?enca. To je oblak, ki medtem ko zakriva, razodeva Bo?jo slavo, kakor se je to zgodilo potujo?emu ljudstvu v pu??avi. O?i niso ve? mogle videti, u?esa pa so lahko zasli?ala glas, ki je pri?el iz oblaka: 'Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslu?ajte' (Lk 9,35).
Po tem u?enci niso ve? bili pred spremenjenim obli?jem, ne pred belim obla?ilom, niti pred oblakom, ki razodeva bo?ansko navzo?nost. Pred njihovimi o?mi je bil 'Jezus sam' (v. 36). Jezus je sam pred svojim O?etom, medtem ko moli, a je isto?asno 'Jezus sam', vse to, kar je dano u?encem in Cerkvi vseh ?asov in to mora zadostovati za pot. Samo en glas je potrebno poslu?ati, samo za enim hoditi, njim, ki bo s tem, ko se bo povzpel v Jeruzalem, podaril ?ivljenje in nekega dne 'preobrazil na?e bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veli?astva' (Flp 3,21).
'U?enik, dobro je, da smo tukaj' (Lk 9,33), je izraz Petrove zamaknjenosti, ki je pogosto podobna na?i ?elji med Gospodovimi tola?bami. Toda spremenitev nas spominja, da veselja, ki jih Bog seje v na?em ?ivljenju, niso cilji, ampak so lu?i, ki nam jih On podarja na zemeljskem romanju, da bo 'Jezus sam' na?a Postava in njegova Beseda merilo, ki vodi na?e bivanje.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov 2019
Evangelist Luka (prim. Lk 9,28-36) nam poka?e spremenjenega Jezusa na gori, ki je kraj lu?i, o?arljiv simbol enkratne samo trem u?encem namenjene izku?nje. Oni so se z U?iteljem povzpeli na goro, videli so, ko se je potopil v molitev in v dolo?enem trenutku se je njegovo obli?je, Jezusovo obli?je spremenilo (prim. v. 29). Navajeni ga vsak dan videti v preprosti podobi njegove ?love?kosti, so osupli pred tem novim sijajem. Ob Jezusu sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta z Njim govorila o »izhodu«, torej o njegovi veliki no?i smrti in vstajenja. To je predokus velike no?i. Tedaj je Peter vzkliknil: »Dobro je, da smo tukaj« (v. 33). Hotel je namre?, da se ta trenutek milosti ne bi ve? kon?al!
Dejansko evangelist Luka vztraja pri dejstvu, da se je Jezus spremenil, »medtem ko je molil« (v. 29). Potopil se je v zaupen pogovor z O?etom, v katerem sta bila navzo?a tudi Postava in Preroki, torej Mojzes in Elija, in medtem ko je z vsem, kar je, sprejel O?etovo zveli?avno voljo, vklju?no s kri?em, ga je pre?ela Bo?ja slava, ki se je izra?ala tudi na zunaj. Tako je namre? bratje in sestre, da molitev v Kristusu in v Svetem Duhu spreminja osebo od znotraj in lahko razsvetli tudi druge in svet okoli nje. Kolikokrat smo sre?ali osebe, ki osvetljujejo, ki jim sije svetloba iz o?i, ki imajo svetal pogled in molijo. Molitev stori to, osvetli nas namre? z lu?jo Svetega Duha.
Angel Gospodov, 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij pripoveduje o Jezusovem spremenjenju (prim. Lk 9,28-36). On je, medtem ko je molil na visoki gori, spremenil obli?je. Njegovo obla?ilo je postalo belo ter ble??e?e in v svetlobi njegove slave sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta se z Njim pogovarjala o veliki no?i, ki ga ?aka v Jeruzalemu to je o trpljenju, smrti in njegovemu vstajenju.
Pri?e tega izjemnega dogodka so bili apostoli Peter, Janez in Jakob, ki so se z Jezusom povzpeli na goro. Predstavljamo si jih, da so imeli med tem edinstvenim prizorom na ?iroko odprte o?i. Prav gotovo bi bilo tako. Toda evangelist Luka omenja, da je Petra in njegova tovari?a premagal spanec in ko so se predramili, so videli Jezusovo slavo (prim. v. 32). Spanec teh treh u?encev se zdi kot neugla?ena nota. ?e pa beremo s pozornostjo, vidimo Petra, Janeza in Jakoba, da so zadremali preden se je za?elo spremenjenje, ravno takrat, ko je Jezus molil. O?itno je ?lo za molitev, ki se je v ti?ini in zbranosti zelo podalj?ala. Lahko si mislimo, da so na za?etku tudi oni molili do trenutka, ko jih je premagal spanec, utrujenost.
Bratje in sestre, ta spanec v neprimernem trenutku ni morda podoben tolik?nim na?im spancem, ki nastopijo med trenutki za katere vemo, da so pomembni? Morda zve?er, ko ho?emo moliti, biti malo z Jezusom, po dnevu, ki je minil med tiso?imi dirkami in obveznostmi. Ali ko pride trenutek za podelitev besed v dru?ini in ni ve? mo?i za to. Radi bi bili bolj ?uje?i, pozorni, udele?eni, da ne bi izgubili dragocenih prilo?nosti, a ne uspemo ali uspemo tako tako, bolj malo. Kajti, to si dobro zapomnimo, imeti budno srce, ni odvisno samo od nas, ampak od milosti, za katero pa moramo prositi. To doka?ejo trije u?enci iz evangelija. Bili so dobri mo?je. ?li so za Jezusom na goro, a s svojimi mo?ni niso uspeli biti budni. To se zgodi tudi nam. So pa se zbudili ravno med spremenjenjem. Lahko si predstavljamo, da jih je zbudila Jezusova lu?. Kakor oni tudi mi potrebujemo Bo?jo lu?, s katero vidimo stvari na druga?en na?in, saj nas privla?i, nas zbudi, ponovno pri?ge ?eljo in mo?, da molimo, se zazremo v svojo notranjost in da posvetimo ?as drugim. Utrujenost telesa lahko prebrodimo s mo?jo Bo?jega Duha. Ko nam ne uspe premagati tega, recimo Svetemu Duhu: »Pomagaj nam. Pridi, pridi Sveti Duh. Pomagaj mi. Ho?em sre?ati Jezusa, ho?em biti pozoren, buden«. Prosimo Svetega Duha, da potegne iz nas to zaspanost, ki nas ovira, da bi molili.
