杏MAP导航

Jer 38,4-6.8-10

Tedaj so vi?ji uradniki rekli kralju: »Tega ?loveka je treba usmrtiti, ker slabi roke vojakov, ki so ?e ostali v tem mestu, in vseh ljudi, ko jim govori take besede. Saj ta ?lovek ne i??e blaginje temu ljudstvu, ampak nesre?o.« Kralj Sedekíja je rekel: »Glejte, v va?ih rokah je. Kralj vam ne more ni?esar odre?i.« Vzeli so torej Jeremija in ga vrgli v kapnico kraljevega sina Malkijája, ki je bila v stra?nem dvoru. Spustili so ga vanjo po vrveh. V kapnici pa ni bilo vode, temve? blato; tako se je Jeremija pogreznil v blato.

Ebed Meleh je ?el iz kraljeve hi?e in rekel kralju: »Moj gospod kralj, grdo so ravnali ti mo?je v vsem, kar so storili s prerokom Jeremijem, ko so ga vrgli v kapnico, da bo tam umrl za lakoto, saj v mestu ni ve? kruha.« Tedaj je kralj ukazal Etiopcu Ebed Melehu, reko?: »Vzemi od tod s seboj trideset mo? in potegni preroka Jeremija iz kapnice, preden umre.«

Heb 12,1-4

Torej tudi mi, ki nas obdaja tolik?en oblak pri?, odstranimo vsako oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas ?aka, in glejmo na za?etnika in dopolnitelja vere, na Jezusa. On je namesto veselja, ki ga je ?akalo, pretrpel kri?, ker se ni zmenil za sramoto in je sédel na desno Bo?jega prestola. Pomislite vendar nanj, ki je od gre?nikov pretrpel tolik?no nasprotovanje, da se ne boste utrudili v svojih du?ah in ne boste omagali. Niste se ?e do krvi uprli v boju zoper greh.

Lk 12,49-53

»Pri?el sem, da vr?em ogenj na zemljo, in kako ?elim, da bi se ?e razplamtel! Moram pa biti kr??en s krstom in kako tesno mi je pri srcu, dokler se to ne izpolni. Mislite, da sem pri?el, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam re?em, ampak razdeljenost. Odslej bo namre? v eni hi?i pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: o?e proti sinu in sin proti o?etu; mati proti h?eri in h?i proti materi; ta??a proti svoji snahi in snaha proti ta??i.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Jezus govori o svojem trpljenju ter o svoji smrti, kot o eshatolo?kima ognju, ki ga je treba pri?gati ter o krstu, ki vodita k njegovemu prihodu ob sodbi. Ta ogenj je ogenj evangelija, ki pride k nam po Svetem Duhu v svetem krstu.« Sv. Ambro? pojasnjuje: »Ta ogenj, ki je razsvetlil skrivnosti emav?kih u?encev, je bila Bo?ja Beseda.« Sv. Ciril Jeruzalemski pa pravi: »Ta ogenj, je ogenj Svetega Duha na binko?ti.« Sv. Bazilij Cezarejski nadaljuje: »Ogenj, ki razkriva zlobo greha ter odkriva delovanja dejavne ljubezni, je del katehetskih beril pred krstom, v katerih je Kristus povzdignjen na kri? ter vstajenje.« Sv. Janez Dama??an pa to bolj podrobno razlo?i: »Jezus je za?el svoje poslanstvo s krstom vode v Jordanu, s katerim si je v korist vsega ?love?tva  nalo?il Bo?jo jezo. Svoje poslanstvo pa je Jezus dopolnil s krstom krvi na kri?u, kjer je bila na njem vsa Bo?ja jeza in je s tem zadostil za greh sveta. Jezusov krst na kri?u je postavljen v vrsto drugih krstov v Svetem pismu, je torej krst h kateremu so usmerjeni vsi drugi krsti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja, da se »ogenj in krst nana?ata na Jezusovo smrt na kri?u ter na njegovo slavno vstajenje.« Zadnji del odlomka sv. Ambro? takole razlo?i: »Jezus ne pravi, da ne smemo ljubiti svojih dru?in, ampak da jih ne smemo ljubiti bolj kot ljubimo Boga. ?eprav tri proti dvema in dva proti trem znesejo pet oseb, je omenjeno ?est oseb: o?e, sin, mati, h?er, snaha in ta??a. Na osnovi dobesednega ali misti?nega pomena se?tevanje velja, ?e pomislimo, da je vsaka oseba ali dom za Boga ali za hudi?a.«

Misli Benedikta XVI.

V evangeliju dana?nje nedelje je Jezusov izraz, ki vsaki? pritegne na?o pozornost, a je potrebno, da ga prav razumemo. Medtem ko je na poti proti Jeruzalemu, kjer ga ?aka smrt na kri?u, Jezus zaupa svojim u?encem slede?e: »Mislite, da sem pri?el, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam re?em, ampak razdeljenost. Odslej bo namre? v eni hi?i pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem; razdelili se bodo: o?e proti sinu in sin proti o?etu; mati proti h?eri in h?i proti materi; ta??a proti svoji snahi in snaha proti ta??i« (Lk 12,51-53). Vsakdo, ki vsaj malo pozna Kristusov evangelij ve, da je ta najodli?nej?e sporo?ilo miru. Apostol Pavel pi?e, da je Jezus sam »na? mir« (Ef 2,14), ki je umrl in vstal, da bi podrl zid sovra?tva in vzpostavil Bo?je kraljestvo ljubezni, veselja in miru. Kako torej razlo?iti te besede? Na kaj torej Gospod misli, ko pravi, da je pri?el prinesti, kot pravi sveti Luka 'razdeljenost' ali kot pravi sv. Matej 'me?' (Mt 10,34)?

Ta Kristusov izraz pomeni, da mir, ki ga je on prinesel, ni preprosto sinonim za odsotnost sporov. Nasprotno, Jezusov mir je sad nenehnega boja proti zlu. Spopad, ki ga Jezus odlo?no podpira, ni proti ljudem ali ?love?ki oblasti, temve? proti Bo?jemu in ?love?kemu sovra?niku, Satanu. Kdor se ho?e upreti temu sovra?niku ter ostati zvest Bogu in dobremu, se bo neizogibno moral soo?iti z nerazumevanjem, v?asih celo s pravim  preganjanjem. Zato morajo vsi, ki nameravajo hoditi za Jezusom ter si brezkompromisno prizadevati za resnico, vedeti, da bodo naleteli na nasprotovanja in bodo zaradi tega postali znamenje razdeljenosti med  ljudmi, celo znotraj lastne dru?ine. Ljubezen do star?ev je namre? sveta zapoved, toda mora biti ?iveta na pristen na?in in se ne sme nikoli postaviti nasproti Bo?ji in Kristusovi ljubezni. Na ta na?in kristjani v hoji za Gospodom Jezusom postanemo 'orodje njegovega miru', kot se je v znanem izreku izrazil sv. Fran?i?ek Asi?ki, in sicer ne nekega navideznega miru brez osnove, temve? resni?nega, ki ga vztrajno in pogumno i??emo v vsakodnevnem prizadevanju tako, da z dobrim premagujemo zlo (prim. Rim 12,21) in s tem osebno pla?amo ceno za to. Devica Marija, Kraljica miru, je delila Sinov boj proti Zlu vse do mu?eni?tva svoje du?e in ga bo delila z njim vse do konca ?asov. Prosimo za njeno materinsko pripro?njo, naj nam pomaga, da bomo vedno pri?evalci Kristusovega miru in da nikoli ne popustimo zlu.

Benedikt XVI. je homilijo, ki jo je imel med ma?o v Westminsterski katedrali  Predragocene Krvi na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, zaklju?il z besedami: »Dragi prijatelji, v tej katedrali Predragocene Krvi vas ?e enkrat povabim, da glejmo na Kristusa, za?etnika in dopolnitelja vere (prim. Heb 12,2). Prosim vas, da se ?e bolj zdru?ite z Gospodom v soudele?nosti pri njegovi ?rtvi na kri?u in mu darujete to 'duhovno bogoslu?je' (prim. Rim 12,1), ki objema vsak vidik na?ega ?ivljenja in se izra?a v prizadevanju za njegovo Kraljestvo. To vas prosim zato, da bi se tako pridru?ili veliki mno?ici vernikov v dolgi zgodovini te de?ele, pri ustvarjanju resni?no ?loveka vredne dru?be, ki bo vredna najodli?nej?e tradicije va?ega naroda.«

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 18. avgust 2013 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem bogoslu?ju poslu?amo slede?e besede iz pisma Hebrejcem: 'vztrajno tecimo v tekmi, ki nas ?aka, z uprtimi o?mi v Jezusa, za?etnika in dopolnitelja vere' (Heb 12,1-2). Ta izraz moramo ?e posebej poudariti v tem Letu vere. Tudi mi imamo skozi vse leto uprt pogled na Jezusa, saj vera, ki je na? 'da' sinovskemu odnosu z Bogom, prihaja od Njega, od Jezusa. On je edini srednik pri tem odnosu med nami in na?im O?etom, ki je v nebesih. Jezus je Sin in mi smo v Njem sinovi.

Toda Bo?ja Beseda dana?nje nedelje vsebuje tudi Jezusovo besedo, ki nas postavi v krizo in jo je potrebno razlo?iti, sicer lahko povzro?i napa?no razumevanje. Jezus pravi svojim u?encem: 'Mislite, da sem pri?el, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam re?em, ampak razdeljenost.' (Lk 12,51). Kaj torej to pomeni? Pomeni, da vera ni nek okrasek, za okras; ?iveti vero, ne pomeni, malo okrasiti ?ivljenje z religijo, kot da je torta, ki se jo okrasi s smetano. Ne! Vera, ni to! V vero je vklju?eno tudi to, da izberemo Boga kot temeljno merilo ?ivljenja in Bog ni nekaj praznega, Bog ni nekaj nevtralnega. Bog je vedno pozitiven. Bog je ljubezen in ljubezen je pozitivna! Potem ko je Jezus pri?el na svet, se ne moremo ve? delati, kot da Boga ne poznamo, kot da je nekaj abstraktnega, praznega, nekaj popolnoma nami?ljenega. Ne, Bog ima konkretno obli?je, ima ime: Bog je usmiljenje, Bog je zvestoba, je ?ivljenje, ki se vsem nam podarja. Zato Jezus pravi: pri?el sem, da prinesem razdeljenost Ne, da Jezus ?eli razdeliti ljudi med seboj, nasprotno: Jezus je na? mir, na?a sprava! Toda ta mir ni mir pokopali??, ni nevtralnost, Jezus ne prina?a neopredeljenosti. Ta mir ni kompromis za vsako ceno. Hoja za Jezusom vsebuje odpoved zlu, sebi?nosti ter izbiro dobrega, resnice, pravi?nosti in sicer tudi tedaj, ko to zahteva ?rtev in odpoved lastnim interesom. In to razdeljuje, to vemo, lo?uje tudi najtesnej?e vezi. Toda pozor: ni Jezus, ki razdeljuje! On postavlja merilo: ali ?iveti zase ali pa ?iveti za Boga in za druge; ali da nam slu?ijo ali pa da slu?imo, ali ubogati lastni jaz ali biti poslu?en Bogu. Zdaj vidite v kak?nem smislu je Jezus 'znamenje, ki se mu nasprotuje' (Lk 2, 34).

Torej, ta evangeljska beseda ne daje pooblastila za uporabo sile pri raz?irjanju vere. Ravno nasprotno: resni?na mo? kristjana je mo? resnice in ljubezni, ki pa vsebuje opoved vsakemu nasilju. Vera in nasilje ne gresta skupaj. Vera in nasilje ne gresta skupaj. Gresta pa skupaj vera in trdnost. Kristjan ni nasilen, temve? je trden. Kako trden? S krotkostjo. Z mo?jo krotkosti, z mo?jo ljubezni.

Dragi prijatelji, tudi med Jezusovimi sorodniki so bili nekateri, ki se v dolo?enem trenutku niso ve? strinjali z njegovim na?inom ?ivljenja in pridiganja, kot to pravi tudi evangelij (prim. Mr 3,20-21). Toda njegova Mati je zvesto hodila za njim, s pogledom svojega srca vedno uprtim na Jezusa, Sina Najvi?jega ter na njegovo skrivnost. Na koncu so Jezusovi sorodniki po zaslugi Marijine vere postali ?lani prve kr??anske skupnosti (prim. Apd 1,14). Prosimo Marijo, naj tudi nam pomaga imeti uprt pogled na Jezusa, da bomo vedno hodili za njim, tudi ko nas to stane.

Angel Gospodov, 14. avgust 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangeljski odlomek dana?nje nedelje (Lk 12,49-53) spada med Jezusove nauke namenjene njegovim u?encem, medtem ko se je vzpenjal proti Jeruzalemu, kjer ga je ?akala smrt na kri?u. Da bi nakazal namen svojega poslanstva je uporabil tri podobe: ogenj, krst in razdeljenost. Danes ?elim spregovoriti o prvi podobi, to je ognju. Jezus jo izrazi s temi besedami: »Pri?el sem, da vr?em ogenj na zemljo, in kako ?elim, da bi se ?e razplamtel!« (v. 49).

Ogenj o katerem govori Jezus, je ogenj Svetega Duha, ta v nas ?iva in delujo?a navzo?nost od dneva na?ega krsta. To, ogenj, je ustvarjalna mo?, ki o?i??uje in prenavlja, ki se?ge vsako ?love?ko bedo, vsako sebi?nost, vsak greh, nas od znotraj spremeni, obnovi in naredi sposobne ljubiti. Jezus ?eli, da Sveti Duh vzplamti kakor ogenj v na?em srcu, saj samo, ?e se, bodite pozorni na to, po?ar bo?je ljubezni za?ne v srcu, se lahko raz?iri in stori, da Bo?je kraljestvo napreduje. Ne za?ne se pri glavi, ampak v srcu. ?e se bomo popolnoma odprli delovanju Svetega Duha, nam bo On podaril drznost in gore?nost, da zaplujemo po odprtem morju ter oznanimo Jezusa ter njegovo tola?e?e sporo?ilo usmiljenja in zveli?anja vsem, brez strahu. Ogenj se za?ne v srcu

Da bi izpolnila njegovo poslanstvo v svetu, Cerkev, torej vsi mi, Cerkev potrebuje pomo? Svetega Duha, da bi jo pri tem ne zaviral strah ter prera?unljivost in se ne bi navadila hoditi znotraj varnih meja. Ti dve dr?i vodita Cerkev v funkcionalno Cerkev, ki nikoli ne tvega. Apostolski pogum, ki ga v nas kot ogenj pri?ge Sveti Duh, nam pomaga iti preko zidov in ovir, nas nareja ustvarjalne ter nas priganja, da stopimo na pot ?e neodkritih ali nelahkih poti ter vsem, ki jih sre?amo, nudimo upanje. S tem ognjem Svetega Duha smo poklicani smo, da vedno bolj postajamo skupnosti oseb polnih razumevanja, raz?irjenega srca ter veselega obraza. Bolj kot kdaj koli je potreba po duhovnikih, posve?enih osebah ter vernih laikih, s pozornim pogledom na apostolat, ki so pretreseni ter se ustavijo ob trpljenju ter ob materialni in duhovni bedi. Tako bodo zaznamovali pot evangelizacije ter poslanstva z ozdravljajo?im ritmom bli?ine. Je ravno ogenj Svetega Duha, ki nas vodi k temu, da postajamo bli?nji drugim, osebam, ki trpijo, ki so pomo?i potrebni, toliki ?love?ki bedi, tolikim te?avam, beguncem, tistim, ki trpijo. To je ogenj, ki izhaja iz srca, ogenj

V tem trenutku z ob?udovanjem mislim predvsem na ?tevilne duhovnike ter redovnike, ki se po vsem svetu z veliko ljubeznijo ter zvestobo posve?ajo oznanjevanju evangelija, pogostokrat tudi za ceno svojega ?ivljenja. Njihovo zgledno pri?evanje nas spominja na to, da Cerkev ne potrebuje uradnikov ter marljivih funkcionarjev, temve? navdu?ene misijonarje, ki jih pou?iva gore?nost, da ponesejo vsem Jezusovo tola?e?o besedo ter njegovo milost. To je ogenj Svetega Duha, ki ?e ga Cerkev ne sprejme ali ne pusti vstopiti vase, postane hladna ali samo mla?na Cerkev, nesposobna dati ?ivljenje, ker je sestavljena iz hladnih in mla?nih kristjanov. Dobro vam bo delo danes vzeti si ?as petih minut in vsakdo od nas naj se vpra?a, kak?no je moje srce. Je hladno, je mla?no, je sposobno sprejeti ta ogenj. Vzemimo, vzemimo si pet minut za to. Vsem bo dobro delo.

Angel Gospodov, nedelja, 18. avgust 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeljskem odlomku (prim. Lk 12,49-53) Jezus opozori u?ence, da je pri?el ?as odlo?itve. Njegov prihod na svet pravzaprav sovpada z obdobjem odlo?nih odlo?itev, saj se ne more odla?ati odlo?itve za evangelij. Da bi bolje razlo?il ta svoj opomin, si pomaga s podobo ognja, ki ga je On sam pri?el prinesti na zemljo: »Pri?el sem, da vr?em ogenj na zemljo, in kako ?elim, da bi se ?e razplamtel!« (v. 49). Te besede imajo namen u?encem opustiti vsako dr?o lenobe, apati?nosti, ravnodu?nosti in zaprtosti, da bi sprejeli ogenj Bo?je ljubezni, tiste ljubezni, kot spominja sv. Pavel, ki je bila »izlita v na?a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« Rim 5,5). Sveti Duh je namre? tisti, ki nas nareja, da ljubimo Boga, da ljubimo bli?njega. Sveti Duh je, ki ga vsi imamo v sebi.

Jezus razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gore?o ?eljo, torej prinesti na zemljo ogenj O?etove ljubezni, ki pri?ge ?ivljenje in po katerem je ?lovek zveli?an. Jezus nas kli?e, naj raz?irjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resni?ni u?enci. Ogenj ljubezni, ki ga je na svetu pri?gal Kristus po Svetem Duhu, je ogenj brez omejitev, je ogenj za vse. To je bilo vidno vse od prvih ?asov kr??anstva, saj se je pri?evanje evangelija ?irilo kot dobrodejen ogenj in tako prera??alo vsakr?en spor med posamezniki, dru?benimi sloji, ljudstvi in narodi. Pri?evanje evangelija za?ge, po?ge, vsako te?njo po uveljavljanju in ohranja dejavno ljubezen odprto za vse, s preferenco do najbolj revnih in izklju?enih.

Pridru?itev k ognju ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na svet, zajame vse na?e bivanje ter zahteva ?e??enje Boga in razpolo?ljivost za slu?enje bli?njemu. ?e??enje Boga in razpolo?ljivost za slu?enje bli?njemu. Prva, ?astiti Boga, pomeni u?iti se molitve ?e??enja, na katero obi?ajno pozabljamo. Poglejte, zakaj vse vabim, da odkrijete lepoto adoracije (?e??enja) in jo pogosto opravljate. In druga je razpolo?ljivost za slu?enje bli?njemu. Pri tem z ob?udovanjem mislim na ?tevilne skupnosti in skupine mladih, ki se tudi med po?itnicami posve?ajo temu slu?enju v korist bolnim, revnim in osebam s posebnimi potrebami. Za ?ivljenje v duhu evangelija je potrebno pred vedno novimi potrebami, ki se pojavljajo na svetu, da so Kristusovi u?enci, ki znajo odgovoriti nanje z novimi pobudami dejavne ljubezni. Tako se z obojim, ?e??enjem Boga in s slu?enjem bli?njemu, evangelij resni?no razodeva kot ogenj, ki re?uje, ki spreminja svet, za?en?i s spremembo v srcu vsakega.

S tak?no vizijo lahko tudi razumemo drugo Jezusovo trditev, ki jo prina?a dana?nji evangelij in nas lahko na prvi pogled zmede: »Mislite, da sem pri?el, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam re?em, ampak razdeljenost« (Lk 12,51). On je pri?el »z ognjem lo?iti«… Lo?iti kaj? Lo?iti dobro od zla, pravi?no od krivi?nega. V tem smislu je pri?el »razdeliti«, postaviti v »krizo« - seveda na odre?ilen na?in – ?ivljenje svojih u?encev tako, da je razblinil plehke utvare tistih, ki mislijo, da lahko zdru?ujejo kr??ansko ?ivljenje s posvetnostjo,  kr??ansko ?ivljenje s kompromisi vseh vrst, verskih praks in dr? do bli?njega. Zdru?evati torej, kot nekateri mislijo, pravo vernost s prakticiranjem vra?evernosti. Koliko, koliko tako imenovanih kristjanov gre do vede?evalca ali vede?evalke, da jim razbirajo iz roke. To je vra?evernost, to ni od Boga.

Gre za to, da ne ?ivimo na dvoli?en na?in, ampak smo pripravljeni pla?ati ceno za dosledne odlo?itve. To dr?o bi moral vsakdo od nas iskati v svojem ?ivljenju, torej doslednost. In pla?ati ceno za to, da je skladen z evangelijem, evangeljsko dosleden. Kajti lepo se je imeti za kristjana, a potrebno je predvsem v konkretnih situacijah biti kristjan s pri?evanjem evangelija, ki je v bistvu ljubezen do Boga in do bratov ter sester.

Sveta Marija naj nam pomaga, da si bomo pustili o?istiti srce z ognjem, ki ga je prinesel Jezus, da ga bomo preko odlo?nih in pogumnih odlo?itev ?irili s svojim ?ivljenjem.

Angel Gospodov, nedelja, 14. avgust 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja je Jezusov izraz, ki nas zadane in nam zastavlja vpra?anja. Medtem ko je s svojimi u?enci na poti, jim re?e: »Pri?el sem, da vr?em ogenj na zemljo, in kako ?elim, da bi se ?e razplamtel!« (Lk 12,49). O kak?nem ognju govori? In kak?en pomen imajo te besede za nas danes, ta ogenj, ki ga Jezus prina?a.

Kot vemo, je Jezus pri?el na svet prinesti evangelij, to je blagovest ljubezni do Boga do vsakega od nas. Zato nam pravi, da je evangelij kot ogenj, ker gre za sporo?ilo, ki kadar vdre v zgodovino, za?ne ?gati stara ravnovesja ?ivljenja, izziva izhod iz individualizma in izziva zapustitev sebi?nost ter izziva prehod iz su?enjstva greha in smrti v novo ?ivljenje Vstalega Jezusa. Evangelij ne pusti stvari tak?nih kot so. Ko je mimohod evangelija in da je ta poslu?an in sprejet, stvari ne ostanejo tak?ne kot so bile. Evangelij izziva k spremembi in vabi k spreobrnjenju. Ne ?iri la?nega intimisti?nega miru, ampak pri?ge nemir, ki nas po?ene na pot, nas spodbuja, da se odpremo Bogu in bratom. Kot ogenj je, saj ko nas ogreva z Bo?jo ljubeznijo, ho?e hkrati po?gati na?e sebi?nosti, osvetliti temne strani ?ivljenja, ki jih imamo vsi, pou?iti la?ne malike, ki nas zasu?njujejo.

Po sledeh svetopisemskih prerokov, pomislimo na Elija in Jeremija, je Jezus v?gan od ognja Bo?je ljubezni in da bi ta vzplamenel na svetu, se osebno pou?ije tako, da ljubi vse do konca, vse do smrti in to je smrti na kri?u (prim. Flp 2,8). On je poln Svetega Duha, ki se ga primerja z ognjem in tako z njegovo lu?jo in njegovo mo?jo razkriva usmiljeno obli?je Boga in daje polnost vsem, ki se jih ima za izgubljene, podre pregraje odrivanja na rob, ozdravlja rane na telesu in du?i, prenavlja vernost, ki je bila skr?ena na zunanje obi?aje. Ogenj je zato, da spreminja, o?i??uje.

Kaj torej pomeni nam, vsakemu od nas, zame, za vas, zate ta Jezusova beseda o ognju? Povabi nas, da ponovno o?ivimo ogenj vere, da ne bi postala nekaj drugotnega ali sredstvo za osebno blagostanje in omogo?i, da za?nemo re?evati izzive ?ivljenja in si prizadevati v Cerkvi in dru?bi. Dejansko, je rekel teolog,  nas vera v Boga pomirja, a ne kot bi ?eleli mi, torej, da bi si priskrbeli neko hrome?o iluzijo ali bla?eno zadovoljstvo, ampak da nam omogo?i delovati«.  Vera torej ni neka pestunja, ki nas pestuje, da bi zaspali. Resni?na vera je ogenj, pri?gan ogenj, da bi ostali budni in dejavni tudi pono?i!

Sedaj se lahko vpra?amo: sem strasten ljubitelj evangelija? Pogosto berem evangelij? Ga nosim s seboj? Vera, ki jo izpovedujem in jo obhajam me postavlja v mirno bla?enost ali pa v?iga v meni ogenj pri?evanja? To se lahko vpra?amo tudi kot Cerkev. V na?ih skupnostih ?arijo ogenj Duha, zagretost za molitev in dejavno ljubezen, veselje vere, ali pa smo potegnjeni v utrujenost in navado z medlim obrazom in s vsakodnevnimi govoricami? Bratje in sestre, preverimo se glede tega, da bomo lahko rekli skupaj z Jezusom: gorimo z ognjem Bo?je ljubezni in ga ho?emo vre?i v svet, ga prinesti vsem, da bo lahko vsak odkril O?etovo ne?nost in oku?al Jezusovo veselje, ki raz?irja srce, Jezus raz?irja srce in dela ?ivljenje lepo.

Za to prosimo Sveto Devico. Ona, ki je sprejela ogenj Svetega Duha, naj posreduje za nas.