Duhovne misli cerkvenih o?etov in Benedikta XVI. za slovesni praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda
Ezk 34,11-16
Da, tako govori Gospod Bog: Glejte, jaz sam bom poskrbel za svoje ovce in jih poiskal. Kakor pastir i??e svojo ?redo, ko je sredi med razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz poiskal svoje ovce in jih re?il iz vseh krajev, kamor so se razkropile obla?nega in tema?nega dne. Odpeljal jih bom izmed ljudstev, jih zbral iz de?el in pripeljal na njihovo zemljo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v de?eli. Na dobri pa?i jih bom pasel, na Izraelovih gorskih vi?inah bodo njihovi pa?niki. Tam bodo pole?avale na lepem pa?niku; imele bodo obilno pa?o na Izraelovih gorah. Sam bom pasel svoje ovce in sam jim bom dajal po?itek, govori Gospod Bog. Izgubljene bom poiskal, razgnane pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrep?al, rejene in krepke obvaroval. Pasel jih bom, kakor je prav.
1 Tes 2,2-8
?eprav smo prej do?iveli v Filípih, kakor veste, trpljenje in zasramovanje, smo se opogumili v na?em Bogu in vam v velikem boju oznanili Bo?ji evangelij. Kajti na?e spodbujanje ne izvira iz zablode, ne iz ne?istih nagibov, ne iz zvija?nosti, ampak tako oznanjamo, kakor nas je imel Bog za vredne, da nam zaupa evangelij: pri tem pa ne sku?amo ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizku?a na?a srca. Nikoli namre? nismo govorili tako, da bi se prilizovali, kakor veste. Prav tako nam oznanjevanje ni bilo pretveza za pohlep: Bog je pri?a o tem. Tudi nismo iskali slave pri ljudeh, ne pri vas ne pri drugih, ?eprav bi lahko uveljavili svoj ugled kot Kristusovi apostoli, ampak smo nastopali med vami z vso ljubeznivostjo. S prav tak?no toplino, s kakr?no mati neguje svoje otroke, smo vam hoteli dati ne samo Bo?ji evangelij, ampak tudi svoje ?ivljenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.
Jn 10,11-16
Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje ?ivljenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbe?i, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Ker je najemnik, za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir, poznam svoje in moje poznajo mene, kakor O?e pozna mene in jaz poznam O?eta; svoje ?ivljenje dam za ovce. Imam ?e druge ovce, ki niso iz staje; tudi tiste moram pripeljati in poslu?ale bodo moj glas in bo ena ?reda, en pastir.
Razlaga cerkvenih o?etov
Sv. Gregor Veliki pravi: »Dobri pastir je bil pripravljen ?rtvovati vse za svoje ovce, tudi svoje ?ivljenje. Hoditi moramo za tak?nim zgledom.« Bazilij iz Selevkije dodaja: »Dobri pastir si je s svojo ?rtvijo ter z obljubo ve?nega ?ivljenja pridobil ljubezen svoje ?rede.« Sv. Klemen Aleksandrijski pojasnjuje: »Dobri pastir je podoba vzgojitelja. S potrpe?ljivostjo in dobroto bo podpiral svojo ?redo ter prena?al ves napor.« Sv. Gregor Nazian?ki dodaja: »Po njegovi zaslugi se je blode?a ovca vrnila v ?ivljenje.« Sv. Gregor Veliki pa o najemniku pravi, da »se veseli ?love?ke nagrade in se ne trudi za dobro du? svoje ?rede.«
Misli Benedikta XVI.
Metodu gre zasluga, da delo, ki se ga je lotil brat, ni takoj propadlo. Medtem ko je bil Ciril, »filozof«, bolj nagnjen h kontemplaciji, je Metoda bolj vleklo v dejavno ?ivljenje. Zaradi tega je lahko postavil temelje, da se je pozneje uveljavila tako imenovana »ciril-metodovska ideja«. Ta je spremljala slovanska ljudstva v raznih zgodovinskih obdobjih in spodbujala njihov kulturni, narodni in verski razvoj. To je priznal ?e pape? Pij XI. v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum, v katerem je brata ozna?il kot »sinova Vzhoda, po domovini Bizantinca, Grka po rodu, po poslanstvu Rimljana, po apostolskih sadovih pa Slovana«. Zgodovinsko vlogo, ki sta jo odigrala, je uradno priznal pape? Janez Pavel II., ko ju je z apostolskim pismom Egregiae virtutis viri razglasil za sozavetnika Evrope skupaj s sv. Benediktom. Ciril in Metod namre? predstavljata klasi?en primer tega, kar danes ozna?ujemo z izrazom »inkulturacija«: vsako ljudstvo mora razodeto sporo?ilo umestiti v lastno kulturo in izraziti njegovo odre?ilno resnico v lastnem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajanje«, ker zahteva izbor ustreznih izrazov, ki podajajo bogastvo razodete besede, ne da bi jo pri tem poneverilo. Prav to sta sveta brata pomenljivo izpri?ala; in Cerkev ?e danes gleda na njuno pri?evanje, da se pri njem navdihuje in i??e smernice.
Benedikt XVI. kateheza, sreda, 17. junij 2009
Dragi bratje in sestre, danes bi vam rad spregovoril o svetem Cirilu in Metodu, bratih po krvi in veri, imenovanih apostola Slovanov. Ciril se je rodil v Solunu cesarskemu uradniku Leonu leta 826/827. Bil je najmlaj?i od sedmih otrok. ?e kot de?ek se je nau?il slovanskega jezika. Pri ?tirinajstih letih so ga poslali v Carigrad, da bi ga tam vzgajali v dru?bi z mladim cesarjem Mihaelom III. V tistih letih se je uvajal v razne univerzitetne predmete, med drugimi v dialektiko, katere ga je u?il u?itelj Foti. Potem ko je zavrnil ble??e?o poroko, se je odlo?il, da prejme svete redove in postane »knji?ni?ar« v patriarhatu. Kmalu zatem se je v ?elji po umiku v samoto ?el skrit v samostan, a so ga kmalu na?li in so mu potem zaupali pou?evanje svetih in posvetnih ved; to je tako dobro opravljal, da si je prislu?il naziv »filozof«. Medtem je brat Mihael (rojen ok. 815) po upravni karieri v Makedoniji okrog leta 850 zapustil svet in se umaknil v meni?ko ?ivljenje na gori Olimp v Bitiniji, kjer je dobil ime Metod (meni?ko ime se je moralo za?eti na isto ?rko kot krstno) in postal igumen samostana Polychron.
Z Olimpa oznanjat med Slovane
Ker ga je potegnil bratov zgled, se je tudi Ciril odlo?il, da opusti pou?evanje in se umakne na goro Olimp, da bi tam premi?ljeval in molil. Nekaj let pozneje (ok. 861) pa mu je cesarska oblast nalo?ila poslanstvo pri Kazarih pri Azovskem morju, ki so prosili, naj jim po?ljejo u?enjaka, ki bo znal razpravljati z judi in saraceni. Ciril se je v spremstvu brata Metoda dolgo zadr?al na Krimu, kjer se je nau?il hebrejsko. Tam je tudi iskal posmrtne ostanke pape?a Klemena I., ki je bil tja izgnan. Na?el je njegov grob in ko se je z bratom vra?al, je s seboj odnesel dragocene relikvije. Ko sta pri?la v Carigrad, ju je poslal na Moravsko cesar Mihael III., na katerega se je moravski knez Rastislav obrnil z natan?no pro?njo: »Odkar je na?e ljudstvo zavrnilo poganstvo, spo?tuje kr??ansko postavo; nimamo pa u?itelja, ki bi nam znal razlo?iti pravo vero v na?em jeziku.« Misijon je hitro do?ivel nepri?akovan uspeh. S prevodom bogoslu?ja v slovanski jezik sta si brata pridobila veliko naklonjenost pri ljudstvu.
To pa je zbudilo sovra?tvo do njiju pri frankovski duhov??ini, ki je pred tem ?e pri?la na Moravsko in ozemlje pri?tevala pod svojo jurisdikcijo. Da bi brata upravi?ila svoje delo, sta se leta 867 odpravila v Rim. Med potjo sta se ustavila v Benetkah, kjer je pri?lo do ?ivahne razprave s prista?i tako imenovanega »trojezi?nega krivoverstva«. Ti so trdili, da obstajajo samo trije jeziki, v katerih je dovoljeno hvaliti Boga: hebrejski, gr?ki in latinski. Seveda sta brata temu z vso mo?jo nasprotovala. V Rimu je Cirila in Metoda sprejel pape? Hadrijan II., ki jima je ?el naproti s procesijo, da bi dostojno sprejel relikvije sv. Klemena. Pape? je tudi razumel velik pomen njunega izrednega misijona. Od sredine prvega tiso?letja so se namre? Slovani naseljevali v velikem ?tevilu na ozemljih med obema deloma rimskega cesarstva, vzhodnim in zahodnim, med katerima so se ?e pojavljale napetosti. Pape? je uvidel, da bi lahko slovanska ljudstva odigrala vlogo mostu in bi tako prispevala k ohranitvi edinosti med kristjani iz enega in drugega dela cesarstva. Torej se ni obotavljal potrditi misijona bratov v Veliki Moravski, tako da je sprejel in potrdil rabo slovanskega jezika v bogoslu?ju. Slovanske knjige so polo?ili na oltar sv. Marije Velike in obhajali bogoslu?je v slovanskem jeziku v bazilikah sv. Petra, sv. Andreja in sv. Pavla.
?al pa je Ciril v Rimu hudo zbolel. Ker je ?util, da se mu bli?a smrt, se je hotel popolnoma posvetiti Bogu kot menih v enem od gr?kih samostanov v mestu (verjetno pri sv. Praksedi) in si privzel meni?ko ime Ciril (njegovo krstno ime je bilo Konstantin). Potem je vztrajno prosil brata Metoda, ki je bil medtem posve?en v ?kofa, naj ne pusti misijona na Moravskem in naj se vrne med tista ljudstva. Na Boga se je obrnil s tole pro?njo: »Gospod, moj Bog, ... usli?i mojo molitev in ohrani v zvestobi do tebe ?redo, ki si me postavil na njeno ?elo ... Osvobodi jih krivoverstva treh jezikov, zberi jih v edinosti in utrdi izvoljeno ljudstvo, slo?no v pravi veri in bogo?astju.« Umrl je 14. februarja 869.
Metod in u?enci preganjani
Zvest nalogi, ki sta jo sprejela z bratom, se je Metod naslednje leto, to je l. 870, vrnil na Moravsko in v Panonijo (dana?njo Mad?arsko), kjer se je znova sre?al z nasilnim nasprotovanjem frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v je?o. Ni izgubil poguma. Ko je bil leta 873 izpu??en na prostost, je dejavno za?el organizirati Cerkev in poskrbel za formacijo skupine u?encev. Po zaslugi teh u?encev je bilo mogo?e premagati krizo, ki je nastala po Metodovi smrti 6. aprila 885. Preganjali so jih in pozaprli, nekaj so jih celo prodali kot su?nje in prepeljali v Benetke, kjer jih je odkupil neki carigrajski uradnik; ta jim je dovolil, da se vrnejo v slovanske de?ele na Balkanu. Sprejeli so jih v Bolgariji, da so lahko nadaljevali misijon, ki ga je za?el Metod, in ?irili evangelij v »de?elo Rus«. Bog je tako v svoji skrivnostni previdnosti uporabil preganjanje, da bi re?il delo svetih bratov. Njuno delo je dobro dokumentirano s spisi. Pomislimo samo na Evangeliarij (bogoslu?ni odlomki Nove zaveze), Psalterij, razna bogoslu?na besedila v staroslovanskem jeziku, ki sta jih pripravila oba brata. Po Cirilovi smrti dolgujemo Metodu in njegovim u?encem med drugim tudi prevod celotnega Svetega pisma, Nomokanon in Knjigo o?etov.
Oznanjevanje v slovanskem jeziku
?e ?elimo povzeti duhovni profil bratov, moramo predvsem poudariti zavzetost, s katero se je Ciril lotil spisov sv. Gregorija Nazian?kega, saj se je od njega nau?il, kako pomemben je pri posredovanju razodetja jezik. Sv. Gregorij je izrazil ?eljo, da bi prek njega govoril Kristus: »Sem slu?abnik Besede, zato ?elim slu?iti z besedami.« Ciril, ki je hotel v tem slu?enju posnemati Gregorija, je prosil Kristusa, naj govori prek njega v slovanskem jeziku. Svoje prevode uvaja s slovesnim klicem: »Prisluhnite, vsi slovanski rodovi, prisluhnite Besedi, ki prihaja od Boga, Besedi, ki hrani du?e, Besedi, ki vodi k spoznanju Boga.« O?itno sta Ciril in njegov brat Metod ?e nekaj let, preden je moravski knez prosil cesarja Mihaela III., naj po?lje misijonarje v njegovo de?elo, obdana s skupino u?encev za?ela zbirati kr??anske dogme v knjigah, ki sta jih pisala v slovanskem jeziku. Tedaj se je jasno pokazala potreba po novih ?rkovnih znamenjih, ki bi bolj ustrezala govorjenemu jeziku. Tako se je rodila pisava glagolica, ki je pozneje, ko se je ?e spremenila, po snovalcu dobila ime cirilica. To je bil odlo?ilen dogodek v razvoju slovanske kulture sploh. Ciril in Metod sta bila prepri?ana, da posamezna ljudstva ne morejo re?i, da so v polnosti sprejela razodetje, dokler ga niso sli?ala v lastnem jeziku in brala z znaki, lastnimi njihovi pisavi.
Metodu gre zasluga, da delo, ki se ga je lotil brat, ni takoj propadlo. Medtem ko je bil Ciril, »filozof«, bolj nagnjen h kontemplaciji, je Metoda bolj vleklo v dejavno ?ivljenje. Zaradi tega je lahko postavil temelje, da se je pozneje uveljavila tako imenovana »ciril-metodovska ideja«. Ta je spremljala slovanska ljudstva v raznih zgodovinskih obdobjih in spodbujala njihov kulturni, narodni in verski razvoj. To je priznal ?e pape? Pij XI. v apostolskem pismu Quod Sanctum Cyrillum, v katerem je brata ozna?il kot »sinova Vzhoda, po domovini Bizantinca, Grka po rodu, po poslanstvu Rimljana, po apostolskih sadovih pa Slovana«. Zgodovinsko vlogo, ki sta jo odigrala, je uradno priznal pape? Janez Pavel II., ko ju je z apostolskim pismom Egregiae virtutis viri razglasil za sozavetnika Evrope skupaj s sv. Benediktom. Ciril in Metod namre? predstavljata klasi?en primer tega, kar danes ozna?ujemo z izrazom »inkulturacija«: vsako ljudstvo mora razodeto sporo?ilo umestiti v lastno kulturo in izraziti njegovo odre?ilno resnico v lastnem jeziku. To predpostavlja zelo zahtevno »prevajanje«, ker zahteva izbor ustreznih izrazov, ki podajajo bogastvo razodete besede, ne da bi jo pri tem poneverilo. Prav to sta sveta brata pomenljivo izpri?ala; in Cerkev ?e danes gleda na njuno pri?evanje, da se pri njem navdihuje in i??e smernice.
