杏MAP导航

1 Mz 18,1-10

Gospod se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vro?ini sedèl pred vhodom v ?otor. Povzdignil je o?i, pogledal in glej, pred njim so stali trije mo?je. Ko jih je zagledal, jim je od vhoda v ?otor tekel naproti in se jim priklonil do tal. Rekel je: »Moj gospod, ?e sem na?el naklonjenost v tvojih o?eh, nikar ne hodi mimo svojega slu?abnika! Naj prinesejo, prosim, malo vode, da si umijete noge. Potem se spo?ijte pod drevesom! Prinesem tudi gri?ljaj kruha, da se okrep?ate, potem pa lahko greste dalje. Saj ste zato pri?li mimo svojega slu?abnika!« Rekli so: »Stori, kakor si rekel!«

Abraham je nato pohitel v ?otor k Sari in rekel: »Hitro vzemi tri merice moke, bele moke, zamesi in speci podpepelnike!« Potem je Abraham tekel h govedu. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu, ki ga je hitro pripravil. Vzel je maslo in mleko ter tele, ki ga je dal pripraviti, in vse to postavil prednje. Potem je stal pri njih pod drevesom, ko so jedli.

Tedaj so mu rekli: »Kje je tvoja ?ena Sara?« Rekel je: »Glejte, v ?otoru.« Potem je rekel: »Gotovo se vrnem k temi ?ez leto ob tem ?asu, in glej, tvoja ?ena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslu?ala za vhodom v ?otor, ki je bil za njim.

Kol 1,24-28

Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter po svoje dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev. Postal sem njen slu?abnik po na?rtu, ki mi ga je Bog dolo?il, da izpolnim Bo?jo besedo, skrivnost, ki je bila skrita pred veki in rodovi in se je zdaj razodela njegovim svetim. Njim je Bog hotel oznaniti, kak?no je bogastvo slave te skrivnosti med pogani, namre? Kristus v vas, upanje slave. Kajti njega oznanjamo, ko vsakega ?loveka spodbujamo in vsakega ?loveka pou?ujemo z vso modrostjo, da bi vsakega napravili popolnega v Kristusu.

Lk 10,38-42

Ko so potovali, je pri?el v neko vas in ?ena po imenu Marta ga je sprejela v svojo hi?o. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslu?ala njegovo besedo, Marta pa je imela z obilno stre?bo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila sámo stre?i? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril in rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj?i del, ki ji ne bo odvzet.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Avgu?tin pravi: »Marta je z velikodu?no gostoljubnostjo sprejela Kristusa v svojo hi?o. To je res veliko delo, saj je pripravljala obed za Svetega nad svetimi in za njegove u?ence. Marija pa se je hranila s pravi?nostjo in resnico Jezusa, ki je kruh ?ivljenja.« Sv. Ambro? pojasnjuje: »Kristusovo telo potrebuje poslu?alce in delavce Bo?je besede.« Sv. Efrem Sirski razlaga: »Lahko bi sklepali, da je bila Martina ljubezen bolj gore?a kot Marijina, saj je bila pripravljena stre?i mu, ?e preden je pri?el in je bila ona, ki mu je prva tekla naproti, ko je pri?el obudit Lazarja od mrtvih.« Sv. Janez Kasijan pravi: »S tem, ko je Jezus pohvalil Marijo, ni kritiziral Marto, temve? je samo pojasnil, da je slu?enje telesu le prehodno, medtem ko je poslu?anje Bo?je besede ve?no.« Sveti Ambro? z razlago dogodka Marte in Marije tako spodbuja svoje vernike, s tem pa tudi nas: »Sku?ajmo imeti tudi mi to, kar nam ne more biti odvzeto, in sicer tako, da pozorno in ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Tudi semenom nebe?kih besed se lahko zgodi, da jih odnesejo pro?, ?e so posejana na poti. Naj tudi tebe, kakor Marijo, spodbuja ?elja po vedenju, in to je najve?je ter najpopolnej?e delo.« Ambro? ?e dodaja, da »tudi pastoralna skrb ne sme odvra?ati od poznavanja nebe?kih besed in od molitve« (Expositio Evangelii secundum Lucam, VII, 85: PL 15, 1720).

Misli Benedikta XVI.

Na severni polovici zemeljske oble smo ?e skoraj sredi poletja. To je obdobje, ko ni ?ole in ima ve?ina po?itnice. Manj je tudi pastoralnih dejavnosti po ?upnijah. Torej je resni?no ugoden ?as, da postavimo na prvo mesto to, kar je v ?ivljenju resni?no pomembno, prisluhniti Gospodovi Besedi. Na to nas spominja evangelij dana?nje nedelje preko znamenitega dogodka, ki ga pripoveduje sveti Luka (Lk 10,38-42), ko je Jezus obiskal hi?o Marte in Marije.

Marta in Marija sta sestri, ki imata tudi brata Lazarja, vendar ta v tem dogodku ni omenjen. Jezus je ?el skozi vas, pravi besedilo, in Marta ga je sprejela v svojo hi?o (prim Lk 10,38). Iz te podrobnosti lahko razberemo, da je Marta starej?a in da ona v hi?i gospoduje. Kajti, ko se je Jezus usedel, je Marija sedla k njegovim nogam ter ga poslu?ala, medtem ko je imela Marta dosti opravka s stre?bo, sicer potrebno za tak?nega izrednega Gosta. Kot da bi imeli ta prizor pred o?mi: ena sestra se prezaposlena su?e okoli, druga pa je kot zamaknjena od U?iteljeve prisotnosti ter njegovih besed. Marta ?ez nekaj ?asa, o?itno u?aljena, ne zdr?i ve? in protestira, si dovoli kritizirati Jezusa: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo stre?i? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Marta celo ?eli pou?iti U?itelja samega! Jezus pa ji popolnoma miren odgovori: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj?i del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10,41-42). Kristusova beseda je zelo jasna. Nikakor ne omalova?uje dejavnega ?ivljenja, tudi ne velikodu?ne gostoljubnosti, pa? pa samo jasno poudari, da je eno, ki je resni?no potrebno in to je, poslu?ati Gospodovo Besedo, saj je ravno v tem trenutku Gospod tam, navzo? v Osebi Jezusa Kristusa! Vse drugo bo minilo in nam bo odvzeto, le Bo?ja Beseda je ve?na in daje smisel na?emu vsakodnevnemu delovanju.

Sveti Ambro? z razlago dogodka Marte in Marije tako spodbuja svoje vernike, s tem pa tudi nas: »Sku?ajmo imeti tudi mi to, kar nam ne more biti odvzeto, in sicer tako, da pozorno in ne raztreseno, prisluhnemo Gospodovi besedi. Tudi semenom nebe?kih besed se lahko zgodi, da jih odnesejo pro?, ?e so posejana na poti. Naj tudi tebe, kakor Marijo, spodbuja ?elja po vedenju, in to je najve?je ter najpopolnej?e delo.« Ambro? ?e dodaja, da »tudi pastoralna skrb ne sme odvra?ati od poznavanja nebe?kih besed in od molitve« (Expositio Evangelii secundum Lucam, VII, 85: PL 15, 1720). Svetniki so torej imeli globoko ?ivljensko izku?njo povezanosti med molitvijo in delovanjem, med popolno ljubeznijo do Boga ter ljubeznijo do bratov in sester. Sveti Bernard, ki je zgled usklajenosti med kontemplacijo in delavnostjo, je v knjigi De consideratione, naslovljeni na pape?a Evgenija III., v kateri mu je ponudil nekaj razmi?ljanj o njegovi slu?bi, vztrajal pri nujnosti notranje zbranosti, molitve, da bi se s tem lahko ubranil pred nevarnostmi pretiranega aktivizma, ne glede na stanje v katerem se znajde in ne glede na to kak?no nalogo opravlja. Sveti Bernard zatrjuje, da pretirana zaposlenost, neustavljivi ritem ?ivljenja, pogosto vodi v otrditev srca in ote?uje duha (prim. De consideratione II., 3).

To je tudi za nas danes dragocen opomin, saj smo navajeni vrednotiti vse z merili produktivnosti in u?inkovitosti. Brez zveste vsakodnevne molitve se na?e delovanje izprazni, izgubi du?o, se skr?i na preprost aktivizem, ki nas na koncu pusti nezadovoljne. V kr??anskem izro?ilu obstaja lepa molitev, ki se jo moli pred vsakim dejanjem in se glasi takole: »Actiones nostras, quæsumus, Domine, aspirando præveni et adiuvando prosequere, ut cuncta nostra oratio et operatio a te semper incipiat, et per te coepta finiatur«, in v prevodu: »Navdihuj na?a dejanja, Gospod, in jih spremljaj s svojo pomo?jo, da bo tako, imelo vse na?e govorjenje in delovanje vedno v tebi svoj za?etek in v tebi svojo dopolnitev«. Vsak korak v na?em ?ivljenju, vsako dejanje, tudi dejanje Cerkve, je potrebno storiti pred Bogom, v lu?i njegove Besede.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 21. julij 2013 
Dana?nji odlomek je o Marti in Mariji. Kdo sta ti dve ?eni? Marta in Marija sta Lazarjevi sestri, Gospodovi sorodnici in njegovi zvesti u?enki, ki prebivata v Betaniji. Sveti Luka to takole opisuje: Marija je ob Gospodovih nogah poslu?ala 'njegovo besedo', medtem ko je imela Marta dosti opravka s stre?bo (prim. Lk 10, 39-40). Obe sta sprejeli Gospoda, ki je ?el mimo, a vsaka na druga?en na?in. Marija je sedla k Jezusovim nogam in ga poslu?ala, medtem ko je Marto popolnoma prevzela priprava, da se je vsa obremenjena obrnila na Jezusa: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo stre?i? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Jezus pa jo blago pograja: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. t« (Lk 10,40-41).

Kaj ?eli re?i Jezus s tem? Kaj je tisto le eno, ki je potrebno? Najprej je potrebno razumeti, da ne gre za nasprotje dveh dr?, to je poslu?anja Gospodove besede, kontemplacije in konkretnega slu?enja bli?njemu. To nista nasprotujo?i si dr?i, temve? nasprotno, sta dva vidika, oba bistvena za na?e kr??ansko ?ivljenje. Vidika, ki ju ne smemo nikoli lo?iti, ampak ?iveti v globoki povezanosti in skladnosti. Zakaj je bila torej Marta, ?eprav blago, pa vendar pograjana. Zato, ker je imela za bistveno samo to, kar je po?ela, preve? jo je jo prevzelo in zaposlilo to, kar mora 'storiti'. Pri kristjanu dela slu?enja in dejavne ljubezni niso nikoli lo?ena od glavnega vira na?ega delovanja, torej od poslu?anja Gospodove Besede, 'biti' kot Marija, v dr?i u?enca ob Jezusovih nogah. Zaradi tega je bila Marta pograjana.

Tudi v na?em kr??anskem ?ivljenju, dragi bratje in sestre, sta molitev in delovanje globoko povezana. Molitev, ki ne vodi h konkretnemu dejanju do revnega, bolnega, pomo?i potrebnega brata, brata, ki je v te?avah, je nerodovitna ter nepopolna. Prav tako pa tudi v cerkenem delovanju, ?e je pozornost usmerjena le na 'delati' in je te?i??e na stvareh, opravilih, strukturah in se pozabi na Kristusa, kot sredi??e vsega ter ni ?asa za pogovor z njim v molitvi, obstaja veliko tveganje, da slu?imo samim sebi in ne Bogu, ki je navzo? v pomo?i potrebnem bratu. Sveti Benedikt je povzel stil ?ivljenja, ki ga je nakazal svojim menihom, z dvema besedama: 'ora et labora', 'moli in delaj'. Iz kontemplacije, iz mo?nega prijateljskega odnosa z Gospodom se poraja sposobnost ?iveti in prina?ati Bo?jo ljubezen, njegovo usmiljenje in ne?nost drugim. Tudi na?e delo, ki ga opravljamo pomo?i potrebnemu bratu, na?e delo dejavne ljubezni, ko opravljamo dela usmiljenja, nas vodijo h Gospodu, saj namre? gledamo v pomo?i potrebnem bratu in sestri Gospoda samega.

Prosimo Devico Marijo, ki je Mati poslu?anja ter slu?enja, naj nas u?i premi?ljevati v na?em srcu Besedo njenega Sina ter zvesto moliti, da bomo vedno bolj pozorni na potrebe bratov in sester.

Angel Gospodov, nedelja, 17. julij 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeliju evangelist Luka opisuje o Jezusu, ki je med potjo v Jeruzalem vstopil v neko vas ter bil sprejet v hi?o dveh sester: Marte in Marije (prim. Lk 10,38-42). Obe sta sprejeli Gospoda, a vsaka na svoj na?in. Marija se je usedla k Jezusovim nogam in poslu?ala njegovo besedo (prim. v. 39), medtem ko je bila Marta zasedena s pripravo stvari in je v nekem trenutku rekla Jezusu: »Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila sámo stre?i? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« (v. 40). Jezus ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj?i del, ki ji ne bo odvzet« (vv. 41-42.

S svojim prevelikim prizadevanjem ter s ?ezmernimi opravki, Marta tvega in tu je problem, da pozabi na to, kar je najpomembnej?e in to je navzo?nost gosta, v tem primeru Jezusa. Za gosta ni dovolj, da mu samo postre?emo, nahranimo ali kakorkoli poskrbimo zanj. Gostu je potrebno predvsem prisluhniti, dobro si zapomnite to besedo, prisluhniti, ga sprejeti kot osebo z vso njegovo zgodovino, s njegovim srcem bogatim z ob?utki in mislimi, torej tako, da se bo res po?util doma. Toda ?e ga sprejme? v svojo hi?o, ga posedi? tja, ti pa dela? naprej, on je tam kot kamen. Gost mora biti sprejet. Gotovo, Jezusov odgovor Marti, ko ji re?e, da je le eno potrebno, dobi poln pomen v povezavi s poslu?anjem besede Jezusa samega, besede, ki razsvetljuje in podpira vse to, kar smo in vse to, kar po?nemo. ?e gremo molit pred kri?, govorimo, govorimo, govorimo…, ne sli?imo Jezusa. Poslu?ati, prisluhniti. Toda ne smemo pozabiti, da je Jezus, kot Gospod in U?itelj tudi v hi?i Marte in Marije najprej romar in gost. Njegov odgovor ima torej ta prvi in bolj neposreden pomen: »Marta, Marta, zakaj si da? toliko opraviti za gosta, da celo pozabi? na njegovo navzo?nost?« Gost kot kamen. Da bi ga sprejeli ni potrebno veliko stvari, ?e ve?, potrebno je eno: poslu?ati ga, beseda, poslu?ati ga, izkazati mu bratsko dr?o na na?in, da bo opazil, da je v dru?ini in ne v za?asnem zaveti??u.«

?e jo tako razumemo, postane gostoljubnost kot delo usmiljenja resni?no ?love?ka in kr??anska krepost, krepost, ki v dana?njem svetu tvega, da je zanemarjena. Dejansko je vedno ve? zaveti?? in gosti??, vendar pa se ne vedno v teh okoljih udejanja tista prava gostoljubnost. Ustanavljamo razne in?titucije, ki poskrbijo za razli?ne vrste bolezni, osamljenosti, obrobnosti, vendar pa je vedno manj mo?nosti, da tujec, tisti, ki je obroben ali izklju?en, najde nekoga, ki bi ga bil pripravljen poslu?ati, ker je tujec, begunec, migrant, poslu?ati njegovo bole?o pripoved. Celo v lastni hi?i, med doma?imi se zgodi, da je la?je najti vsake vrste usluge ali postre?bo, kot pa poslu?anje in sprejem. Danes smo tako zasedeni s tolikimi problemi, nekaterimi nepomembnimi, da nimamo ?asa poslu?ati. Postavil bi vam rad vpra?anje. Vsak naj odgovori v svojem srcu: »Ti mo?, ima? ?as prisluhniti ?eni? In ti ?ena, ima? ?as prisluhniti mo?u? Star?i, imate ?as, ?as, da ga zapravite, da prisluhniti va?im otrokom, starim star?em, ostarelim.« »Stari star?i vedno govorijo iste stvari, dolgo?asni so!« »Toda potrebujejo, da jim kdo prisluhne!« Poslu?ati. Prosim vas, nau?ite se poslu?ati ter posvetite jim ve? ?asa. V sposobnosti poslu?anja je korenina miru.

Devica Marija, Mati poslu?anja ter nagle postre?be, naj nas pou?i, da bomo sprejemali in bili gostoljubni do na?ih bratov in sester.

Angel Gospodov, nedelja, 21. julij 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V odlomku te nedelje evangelist Luka pripoveduje o Jezusovem obisku v hi?i Marte in Marije, Lazarjevima sestrama (prim. Lk 10, 38-42). Sprejmeta ga, in Marija se usede k njegovim nogam, da bi ga poslu?ala. Odlo?ila je to, kar je po?ela, da bi bila Jezusu blizu, saj no?e presli?ati nobene njegove besede. Vse je potrebno odlo?iti, ko pride On in nas v na?em ?ivljenju obi??e, saj sta njegova navzo?nost in njegova beseda pred vsakr?no drugo stvarjo. Gospod nas vedno preseneti. Ko ga za?nemo zares poslu?ati, se oblaki razkadijo, namesto dvomov pride resnica, strahov vedrina in razli?ne ?ivljenjske situacije se postavijo na pravo mesto. Gospod vedno ko pride, postavi na pravo mesto stvari, tudi nam.

V tem prizoru Marije iz Betanije ob Jezusovih nogah sv. Luka poka?e mole?o dr?o molivca, ki zna biti ob U?iteljevi navzo?nosti tako, da ga poslu?a in se uskladi z Njim. Gre za to, da se ?ez dan ustavimo, se zberemo v ti?ini kak?no minuto, da napravimo prostor Gospodu, ki »pride mimo« in najdemo pogum ter ostanemo malo »na samem« z Njim, da se potem z ve?jo vedrino in u?inkovitostjo vrnemo k vsakdanjim stvarem. S tem, ko je pohvalil Marijino dr?o, ki si je »izvolila bolj?i del«, se zdi, da Jezus ponavlja vsakemu od nas: »Ne pusti se potegniti za seboj stvarem, ki jih je potrebno delati, ampak najprej prisluhni Gospodovemu glasu, da bo? dobro opravil naloge, ki ti jih daje ?ivljenje«.

Potem je ?e druga sestra, Marta. Sv. Luka pravi, da je ona gostila Jezusa (prim. v. 38). Morda je bila Marta starej?a od sestre, tega ne vemo, prav gotovo pa je ta ?ena imela karizmo za gostoljubnost. Kajti, ko je Marija poslu?ala Jezusa, je bila ona zaposlena s ?tevilnimi opravili. Zato ji je Jezus rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari« (v. 41). S temi besedami On prav gotovo ne namerava obsoditi dr?e slu?enja, temve? pretirano skrb, s katero ga v?asih do?ivljamo. Tudi mi imamo zaskrbljenosti kot sv. Marta in po njenem zgledu si zastavimo to, da se bo po na?ih dru?inah in po na?ih skupnostih ?ivel ?ut za gostoljubje, za bratstvo in se bo lahko vsakdo po?util »doma«, ?e posebej mali in revni, ko trkajo na vrata.

Dana?nji evangelij nas torej spominja, kako je modrost srca ravno v tem, da znamo vklju?evati skupaj obe dr?i, tako kontemplacijo kot akcijo. Marta in Marija nam v tem ka?eta pot. ?e ?elimo z veseljem u?ivati ?ivljenje, moramo zdru?evati ti dve dr?i: po eni strani biti »ob Jezusovih nogah«, da mu prisluhnemo, ko nam razlaga skrivnost vsake stvari; po drugi strani pa biti urni in pripravljeni za gostoljubnost, ko gre On mimo ter trka na na?a vrata v obli?ju prijatelja, ki potrebuje trenutek po?itka in bratstva. Za to je potrebna ta gostoljubnost.

Naj nam Sveta Marija, Mati Cerkve podari milost ljubiti in slu?iti Bogu ter bratom z rokama Marte ter s srcem Marije, da bomo vedno v dr?i poslu?anja Kristusa lahko bili obrtniki miru in upanja. To je zanimivo, s tema dr?ama bomo obrtniki miru in upanja.

Angel Gospodov, nedelja, 17. julij 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij bogoslu?ja te nedelje nam predstavlja ?ivahen doma? prizor z Marto in Marijo, z dvema sestrama, ki sta Jezusu v svoji hi?i ponudili gostoljubnost. Marta je takoj za?ela z opravili za sprejem gostov, medtem ko se je Marija usedla k Jezusovim nogam, da bi ga poslu?ala. Tedaj se Marta obrne na U?itelja in ga prosi, naj re?e Mariji, da ji pomaga. Martino prito?evanje je na mestu, kajti ?utimo, da ji naj damo prav. Pa vendar Jezus odgovori: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila bolj?i del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10,41-42). Ta odgovor preseneti. Jezus namre? ve?krat obrne na? na?in razmi?ljanja. Vpra?ajmo se torej, zakaj Gospod, ?eprav ceni Martino velikodu?no skrb, zatrdi, da je bolje dati prednost Marijini dr?i.

Martina filozofija se zdi tak?na, da je najprej dol?nost, zatem pa u?itek. Gostoljubnost dejansko ni v lepih besedah, temve? zahteva, da se stopi za ?tedilnik in se za?ne pripravljati vse, kar je potrebno, da se bo gost ?util dobro sprejetega. To Jezus zelo dobro ve, saj dejansko prizna Martino prizadevanje. Toda ho?e dati vedeti, da je novi vrstni red prioritet, ki je druga?en od tistega, ki je do sedaj veljal. Marija je za?utila, da je »bolj?i del«, kateremu je potrebno dati prvo mesto. Vse drugo pride potem, kot voda, ki izhaja iz izvira. Spra?ujemo se, kaj je ta »bolj?i del«? Poslu?anje Jezusovih besed. Evangelij pravi: »Marija je sedla h Gospodovim nogam in poslu?ala njegovo besedo« (prim. v. 39). Opazimo, da ni poslu?ala stoje, medtem ko bi po?ela druge stvari, ampak je sedla k Jezusovim nogam. Razumela je, da On ni tak?en gost, kot so drugi. Na prvi pogled se zdi, da je pri?el prejeti, ker potrebuje hrano in preno?itev. V resnici pa je U?itelj pri?el podariti nam samega sebe preko svoje besede.

Jezusova beseda ni abstraktna, ampak je nauk, ki se dotakne in oblikuje ?ivljenje, ga spremeni, ga osvobodi neprozornosti zla, pote?i in vlije veselje, ki ne mine. To je bolj?i del, ki ga je Marija izbrala. Zaradi tega mu da Marija prvo mesto s tem, da se ustavi in poslu?a. Ostalo bo pri?lo potem. To ni? ne odvzame vrednost prakti?nemu prizadevanju, vendar to ne sme biti pred, ampak mora izvirati iz Jezusove besede, mora ga po?ivljati njegov Duh. ?e ne se vse skr?i na skrbi in vznemirjanja za mnoge stvari, na neploden aktivizem.

Bratje in sestre, izkoristimo ta ?as po?itnic tako, da se ustavimo in se postavimo v dr?o poslu?anja Jezusa. Dandanes je zelo te?ko najdi proste trenutke za meditacijo. Za ?tevilne osebe je ritem dela divji in utrujajo?. Zato je poletni ?as lahko dragocen tudi, da se odpre evangelij in se ga po?asi brez naglice bere. Odlomek, kratek odlomek evangelija vsak dan, bo pomagal vstopiti v to Jezusovo dinamiko. Pustimo, da nam te strani postavljajo vpra?anja in se vpra?ajmo, kako gre ?ivljenje, moje ?ivljenje in ?e je v skladu s tem, kar pravi Jezus, ali pa ne povsem. ?e zlasti se vpra?ajmo, ko za?enjamo dan: se vr?em in za?enem v stvari, ki jih moram storiti, ali pa najprej i??em navdih v Bo?ji Besedi? V?asih za?nemo delo dneva povsem avtomati?no kot koko?i. Ne, dan moramo za?eti tako, da najprej pogledamo Gospoda, vzamemo kratko njegovo besedo, da bo to navdih dneva. ?e bomo zjutraj ?li od doma s shranjeno Jezusovo besedo v mislih, bo dan prav gotovo dobil ton, ki daje ta beseda, saj ima mo? usmerjati na?a dejanja glede na to, kar ho?e Gospod.

Devica Marija naj nas u?i, da bomo izbrali bolj?i del, ki nam ne bo nikoli vzet.