杏MAP导航

5 Mz 30,10-14

?e bo? poslu?al glas Gospoda, svojega Boga, in se dr?al njegovih zapovedi in zakonov, zapisanih v tej knjigi postave, in se z vsem srcem in vso du?o vrnil h Gospodu, svojemu Bogu. Kajti ta zapoved, ki ti jo danes zapovedujem, ni prete?ka zate in ni nekje dale?. Ni na nebu, da bi moral re?i: »Kdo se bo za nas povzpel do neba, da nam jo prinese in jo oznani, da jo bomo mogli izpolniti?« Tudi ni onkraj morja, da bi mogel re?i: »Kdo se bo za nas odpravil ?ez morje, da nam jo prinese in jo da sli?ati, da jo bomo mogli izpolniti?« Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuje?.

Kol 1,15-20

(Ljubljeni Sin) je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno vse. On je tudi glava telesa, to je Cerkve. On je za?etek, prvorojenec med mrtvimi, da je postal prvi med vsemi stvarmi. Bog je namre? hotel, da se je v njem naselila vsa polnost in da je po njem spravil s seboj vse stvarstvo, saj je s krvjo njegovega kri?a, se pravi: po njem, pomiril, kar je na zemlji in kar je v nebesih.

Lk 10,25-37

Tedaj je vstal neki u?itelj postave, in da bi ga sku?al, mu je rekel: »U?itelj, kaj naj storim, da prejmem v dele? ve?no ?ivljenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je zapisano v postavi? Kako bere??« Ta je odgovoril in rekel: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo du?o, z vso svojo mo?jo in z vsem svojim mi?ljenjem, in svojega bli?njega kakor samega sebe.« Rekel mu je: »Prav si odgovoril; to delaj in bo? ?ivel.« Ta pa je hotel sebe opravi?iti in je rekel Jezusu: »In kdo je moj bli?nji?« Jezus je odgovoril in rekel: »Neki ?lovek je ?el iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in od?li. Primerilo pa se je, da se je vra?al po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in ?el po drugi strani mimo. Podobno je tudi levit, ki je pri?el na tisti kraj in ga videl, ?el po drugi strani mimo. Do njega pa je pri?el tudi neki Samarijan, ki je potoval. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje ?ivin?e, ga peljal v gosti??e in poskrbel zanj. Naslednji dan je vzel dva denarija, ju dal gostilni?arju in rekel: ?Poskrbi zanj, in kar bo? ve? porabil, ti bom nazaj grede povrnil.? Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bli?nji tistemu, ki je padel med razbojnike?« Oni je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« In Jezus mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »U?itelj bi rad ujel Jezusa v zmoti, a medtem ko to po?ne, dokazuje, da ni razumel skrivnosti u?love?enja, saj (Jezus) ni obi?ajen ?lovek, temve? je Bo?ji Sin.« Sv. Efrem Sirski nadaljuje: »Vpra?anje predpostavlja, da je pot Postave, pot ?ivljenja. Ves Jezusov nauk lebdi na krilih teh dveh zapovedi.« Sv. Ambro? pravi: »Poznati postavo dejansko pomeni poznati zakrament bo?anskega u?love?enja, pomeni torej poznati resnico.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadalje razlaga: »Jezusov odgovor na vpra?anje u?itelja postave o ve?nem ?ivljenju ka?e na to, da mu je plen u?el in njegovo vpra?anje Jezusu ne bo obrodilo 'sadove'.« Origen pravi: »Dobri Samarijan je zato njegov bli?nji, ker mu je izkazal so?utje.« Sv. Hieronim k temu dodaja: »Vsi so na?i bli?nji, ne samo na?i bratje in sestre ter na?i star?i, ampak tudi tujci.« Sv. Ambro? podrobneje razlaga: »Jeriha je podoba sveta, v katerega je bil vr?en Adam, potem ko je bil izgnan iz raja. Zares presenetljivo je, da je tretji popotnik Samarijan in ta je opisan kot pozitivna osebnost pripovedi, kajti ta Samarijan ni nih?e drug kot Kristus sam.« Origen pravi, da »ve?ina cerkvenih o?etov alegori?no v kristolo?kem smislu razlaga to priliko o dobrem Samarijanu.« Sv. Avgu?tin potrjuje prej?njo Origenovo misel: »Ta razlaga poistoveti dobrega Samarijana z Jezusom, olje in vino z zakramenti ter gosti??e s Cerkvijo. To pomeni, da lahko Bo?je usmiljenje najdemo samo v zakramentih Cerkve.« Sv. Ambro? dodaja: »S tem, da je obvezal ?loveku rane, je Samarijan dokazal, da ima za zdravljenje dosti zdravil. Naslednji dan, ko bo pri?el, je Gospodov dan, dan vstajenja. Dva denarija, ki ju ponudi, sta dve Zavezi za oznanjevanje evangelija, kajti gostilni?ar je delivec zakramentov.« Sv. Avgu?tin ?e pravi: »U?itelji, ki zasli?ujejo Jezusa, ni? ne napredujejo, ker namre? ne priznajo, da so oni sami tisti napol mrtev ?lovek in da je Jezus tisti bli?nji, ki ima so?utje kot bli?nji. Saj on ?eli biti imenovan na? bli?nji.« »Sedaj ga imamo radi kot imamo radi na?ega bli?njega.«

Misli Benedikta XVI.

Ljubezen do Boga in do bli?njega sovpadata: v najmanj?em sre?ujemo Jezusa in v Jezusu sre?ujemo Boga. »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo,« pravi sv. Pavel (1 Kor 10,17). Zdru?itev s Kristusom je obenem zdru?itev z vsemi ostalimi, katerim se on podarja. Ljubezen (agape) do Boga in ljubezen (agape) do bli?njega sta zdaj zares zdru?eni: u?love?eni Bog nas vse priteguje k sebi. Zato razumemo, da postane agape tudi ime za evharistijo: v njej prihaja Bo?ja agape telesno k nam, da bi v nas in po nas nadaljevala svoje delo. Samo na tej kristolo?ko-zakramentalni podlagi lahko prav razumemo Jezusov nauk o ljubezni. Prehod od postave in prerokov k dvojni zapovedi ljubezni do Boga in do bli?njega, k ?emur nas Jezus vodi, kakor tudi dejstvo, da je vsa verska eksistenca osredoto?ena na to zapoved, ni samo morala (nravnost), ki bi mogla obstajati samostojno poleg vere v Kristusa in poleg njegovega ponavzo?enja v samem zakramentu: vera, bogo?astje in etos se prepletajo kot enotna stvarnost, ki se oblikuje v sre?anju z Bo?jo agape. Obi?ajno nasprotje med bogo?astjem in etosom tu preprosto odpade. V samem »bogo?astju«, v evharisti?nem ob?estvu sta prisotna oba vidika, biti ljubljen in ljubiti druge. Evharistija, ki ni usmerjena v dejanska dela ljubezni, je sama v sebi okrnjena. Nasprotno pa postane »zapoved« ljubezni mogo?a le, ker ni zgolj zahteva: ljubezen je lahko »zapovedana« le zato, ker je najprej podarjena.

Evangeljska prilika, ki jo pripoveduje evangelist Luka, je del vrste prizorov in dogodkov, ki so vzeti iz vsakdanjega ?ivljenja in s katerimi nam Jezus pomaga razumeti globine Bo?je ljubezni do vsakega ?loveka, posebej do tistih, ki trpijo zaradi bolezni ali bole?in. S sklepnimi besedami iz prilike o usmiljenem Samarijanu: »Pojdi in ti delaj prav tako« (Lk 10,37), Gospod tudi poka?e odnos, ki naj bi ga imel vsak njegov u?enec do drugih, posebej tistih v potrebi. Iz neizmerne Bo?je ljubezni je potrebno skozi mo?an odnos z njim v molitvi ?rpati mo? za ?ivljenje iz dneva v dan s konkretno skrbjo – podobno kot usmiljeni Samarijan – za tiste, ki trpijo telesno ali du?evno oz. prosijo za pomo?.

Razli?ni cerkveni o?etje so v usmiljenem Samarijanu videli Jezusa samega; v ?loveku, ki je padel med razbojnike pa Adama, na?o pravo ?love?kost, ranjeno in zmedeno zaradi greha (prim. Origen, Homilija o Lukovem evangeliju XXXIV, 1–9; Sv. Ambro?, Komentar k Evangeliju po sv. Luku, 71–84; Avgu?tin, Pridiga 171). Jezus je Sin Boga, ki poka?e zvesto, ve?no in brezmejno O?etovo ljubezen. Jezus pa je tudi tisti, ki se je kot Bog poni?al in z u?love?enjem prevzel ?love?ko naravo (prim. Flp 2,6–8), se pribli?al ?love?kemu trpljenju celo do spusta pred pekel, kot molimo v apostolski veroizpovedi, da bi ?love?tvu prinesel upanje in svetlobo. Jezus se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom (prim. Flp 2,6), ampak poln usmiljenja gleda na brezno ?love?kega trpljenja ter podarja olje tola?be in vino upanja.

Prilika o usmiljenem Samarijanu (prim. Lk 10,25-37) prina?a predvsem dve pomembni pojasnili. Medtem ko se je pojem »bli?nji« dotlej bistveno nana?al na ?lane istega naroda in na tujce, ki so se naselili v izraelski de?eli, torej na skupnost, ki je bila solidarna z de?elo in ljudstvom, je ta meja zdaj odstranjena: vsak, ki me potrebuje in kateremu lahko pomagam, je moj bli?nji. Pojem »bli?nji« je posplo?en, vendar ostane konkreten. ?eprav se raz?iri na vse ljudi, pa vendar ne ostane izraz neke splo?ne abstraktne ljubezni, ampak zahteva mojo dejavno zavzetost povsod. Naloga Cerkve je, da vedno znova pojasnjuje povezavo med oddaljenostjo in bli?ino za prakti?no ?ivljenje svojih ?lanov. Leto vere, ki ga obhajamo, je primerna prilo?nost za okrepitev dobrodelnosti v na?ih cerkvenih skupnostih, saj vsak izmed nas lahko postane usmiljeni Samarijan za tiste, ki so nam blizu.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 14. julij 2013 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dober dan! Dana?nje nedeljsko sre?anje ob molitvi Angelovega ?e??enja pre?ivljamo tukaj v Castel Gandolfu. Pozdravljam prebivalce tega lepega mesta! ?elim se vam tudi zahvaliti za molitve. Isto pa velja tudi vam romarjem, ki ste tako mno?i?no pri?li sem.

Dana?nji evangelij, smo pri 10. poglavju Lukovega evangelija, je znamenita prilika o dobrem Samarijanu. Kdo je bil ta ?lovek? Bil je eden od tistih, ki so se spu??ali iz Jeruzalema v Jeriho po cesti, ki gre tudi skozi judejsko pu??avo. Malo pred tem so na tej cesti roparji napadli nekega ?loveka, ga oropali, pretepli ter ga pustili tam na pol mrtvega. Pred Samarijanom sta pri?la mimo duhovnik in levit, torej dve osebi, ki sta opravljala obrede v Gospodovem templju. Videla sta tega reve?a, a sta ?la mimo, ne da bi se ustavila. Medtem pa, ko je Samarijan videl tega ?loveka, 'se mu je zasmilil', pravi evangelij. Se mu je zasmilil! (Lk 10,33). Pribli?al se mu je, mu obvezal rane, na katere je prej zlil olja in vina, ga posadil na ?ivin?e, ga peljal v gosti??e ter pla?al zanj preno?i??e... Torej, poskrbel je zanj in dal zgled ljubezni do bli?njega. Toda, zakaj je Jezus izbral Samarijana za junaka svoje prilike? Zaradi razli?nih verskih izro?il so namre? Judje zani?evali Samarijane; in vendar je Jezus pokazal, da je srce tega Samarijana dobro in velikodu?no ter da za razliko od duhovnika in levita, udejanji voljo Boga, ki ho?e usmiljenje bolj kot daritve (prim. Mr 12,33). Bog vedno ?eli slede?e: usmiljenje in ne, da obsojajo? vse, odidemo, ne! Usmiljeno srce, ker je On usmiljen. On razume na?o bedo, na?e te?ave, tudi na?e grehe. Vsem nam daje to usmiljeno srce in to, kar dela usmiljeni Samarijan, ki posnema Bo?je usmiljenje, usmiljenje do tistega, ki jo potrebuje.

Mo?, ki je v polnosti ?ivel evangelij usmiljenega Samarijana, je svetnik, ki se ga danes spominjamo: sveti Kamil de Lellis, ustanovitelj reda stre?nikov bolnikov (kamilijancev), ki je tudi zavetnik bolnikov ter zdravstvenih delavcev. Sveti Kamil je umrl 14. julija 1614 in ravno danes se za?ne ?etrto stoletje od njegove smrti, ki se bo dopolnilo ?ez eno leto. Iz srca pozdravljam vse duhovne sinove in h?ere sv. Kamila, ki ?ivijo njegovo karizmo dejavne ljubezni v vsakodnevnem stiku z bolniki. Bodite tako kot on dobri samarijani! Prav tako pa tudi zdravnikom, bolnikom ter vsem, ki delajo po bolni?nicah in zdravili??ih ?elim, da bi jih vodil isti duh. Sveti Mariji izro?imo v pripro?njo ta namen.

Angel Gospodov, 10. julij 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Bogoslu?je nam danes predlo?i priliko imenovano »dobri Samarijan«, vzeto iz Lukovega evangelija (Lk 10, 25-37). Ta s svojo preprosto ter spodbujajo?o pripovedjo ka?e na stil ?ivljenja, katerega sredi??e nismo mi, temve? drugi s svojimi te?avami, ki jih sre?ujemo na na?i poti ter nas nagovarjajo. Drugi nas nagovarjajo. Ko nas drugi ne nagovorijo, nekaj ni v redu. Nekaj v tem srcu ni kr??anskega.

Jezus je to priliko uporabil med pogovorom z u?iteljem postave o dvojni zapovedi, ki omogo?a vstopiti v ve?no ?ivljenje, torej ljubiti Boga z vsem srcem in bli?njega, kakor samega sebe (prim. vv. 25-28). »Da«, je odgovoril u?itelj postave, toda reci mi, kdo je moj bli?nji? (prim. v. 29). Tudi mi si lahko zastavimo to vpra?anje: Kdo je moj bli?nji? Koga moram ljubiti kot samega sebe? Svoje sorodnike? Svoje prijatelje? Svoje narodnjake? Te, ki so iste vere? Kdo je moj bli?nji.

Jezus je na to odgovoril s to priliko. Nekega ?loveka so na poti iz Jeruzalema v Jeriho napadli roparji, ga pretepli in pustili samega. Po tej poti sta ?la najprej mimo duhovnik in zatem levit, ki se nista, ko sta videla tega ?loveka ranjenega, ustavila, ampak ?la naprej (prim. vv. 31-32). Pri?el pa je mimo Samarijan, to je prebivalec Samarije in kot tak zani?evan s strani Judov, ker ni prakticiral prave vere. In ravno on, ko je videl tega nesre?nika, kot pravi evangelij, »se mu je ta zasmilil. Stopil je k njemu… obvezal rane… ga peljal v gosti??e in poskrbel zanj« (vv. 33-34). Naslednji dan je gostilni?arju zaupal skrb zanj, mu pla?al zanj ter mu rekel, da bo ob povratku poravnal ostalo (prim. v. 35)

Na tej to?ki se je Jezus obrnil k u?itelju postave in ga vpra?al: Kdo od teh treh, duhovnik, levit, Samarijan, se ti zdi, da je bil bli?nji tistemu, ki je padel med razbojnike? Oni pa seveda, ker je bil pameten, je dejal: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje« (vv. 36-37). Na ta na?in je Jezus popolnoma preobrnil za?etno stali??e u?itelja postave in tudi na?o. Ne smem katalogizirati drugih, da bi se odlo?il, kdo je moj bli?nji in kdo ne. Od mene je odvisno ali sem ali nisem bli?nji osebi, odlo?itev je moja, torej, od mene je odvisno ali sem bli?nji ali ne osebi, ki jo sre?am in ki potrebuje pomo?, pa ?etudi je tuj ali sovra?en. In Jezus je zaklju?il: »Pojdi in tudi ti tako delaj!« (v. 37).  Lepa lekcija. To ponavlja vsakemu od nas: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«, postani bli?nji bratu in sestri, ki ju vidi? v te?avah. »Pojdi in tudi ti tako delaj.« Opravljaj dobra dela, ne izgovarjaj samo besede, ki zginejo z vetrom. Na misel mi prihaja popevka: »Besede, besede, besede.« Ne. Delati. Delati. In preko dobrih del, ki jih vr?imo z ljubeznijo ter veseljem do bli?njega, bo na?a vera vzklila in prina?ala darove. Vpra?ajmo se. Vsak naj odgovori v lastnem srcu. Vpra?ajmo se: 'Je na?a vera rodovitna? Rodi dobra dela, ali je sterilna in torej bolj mrtva kot ?iva? Postajam bli?nji ali grem mimo? Sem med tistimi, ki razvr??ajo ljudi, kot se jim zdi? Ta vpra?anja si je dobro postaviti, pogosto si jih postaviti, saj bomo na koncu sojeni po delih usmiljenja. Gospod bo morda rekel: »Torej ti, se spomni? takrat tistega na poti jih Jeruzalema v Jeriho? Tisti na pol mrtev ?lovek sem bil jaz. Se spomni?? Tisti la?en otrok sem bil jaz. Se spomni?? Tisti migrant, ki ga mnogi ?elijo odgnati stran, sem bil jaz. Tisti osamljeni stari star?i zapu??eni v domovih za ostarele, sem bil jaz. Tisti osamljeni bolnik v bolni?nici, ki ga nih?e ni obiskal, se bil jaz.'

Naj nam pomaga Marija hoditi po poti velikodu?ne ljubezni do drugih, po poti dobrega Samarijana. Naj nam pomaga ?iveti osnovno zapoved, ki nam jo je Kristus zapustil. To je pot, ki vodi v ve?no ?ivljenje.

Angel Gospodov, nedelja, 14. julij 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes evangelij predstavlja znano priliko o »dobrem Samarijanu« (prim. Lk 10,25-37). Potem ko ga je u?itelj postave vpra?al, kaj je potrebno, da prejme v dele? ve?no ?ivljenje, ga je Jezus napotil poiskati odgovor v Svetem pismu, ki pravi: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, z vso svojo du?o, z vso svojo mo?jo in z vsem svojim mi?ljenjem, in svojega bli?njega kakor samega sebe« (v. 27). Bile pa so razli?ne razlage glede tega, koga je potrebno imeti za »bli?njega«. Dejansko je ta ?lovek nadalje vpra?al: »In kdo je moj bli?nji?« (v. 29). Na tej to?ki mu je Jezus odgovoril s priliko, to lepo priliko. Vse vas vabim, da vzamete dana?nji evangelij: Luka, Lukov evangelij 10 poglavje, od 25 do 37 vrstice. Je ena najlep?ih evangeljskih prilik. Ta prilika je postala vzorec za kr??ansko ?ivljenje. Postala je zgled, kako mora kristjan delovati. Po zaslugi evangelista Luka imamo ta zaklad.

Glavni junak te kratke pripovedi je nek Samarijan, ki je na poti sre?al ?loveka, ki so ga oropali in pretepli razbojniki in je poskrbel zanj. Vemo, da so Judje zani?evali Samarijane in jih niso smatrali za del izvoljenega ljudstva. Zato ni naklju?je, da je Jezus izbral ravno Samarijana za pozitivno osebnost prilike. Na ta na?in ho?e prerasti predsodek in pokazati, da je tudi tujec, nekdo ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Njegovi volji, imeti torej so?utje do brata v potrebi in mu pomagati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago.

Po tej isti poti sta pred Samarijanom ?la mimo duhovnik in levit, torej osebi posve?eni Bo?jemu ?a??enju. Toda, ko sta videla na tleh siromaka, sta ?la naprej, ne da bi se ustavila, najverjetneje, da ne bi postala »ne?ista« zaradi njegove krvi. ?love?ko pravilo »postati ne?ist zaradi krvi« povezano s ?a??enjem sta postavila nasproti zapovedi Boga, ki ho?e predvsem usmiljenje.

Jezus torej predlaga za zgled Samarijana, ravno tistega, ki ni imel vere! Tudi mi lahko pomislimo na toliko nam poznanih ljudi, morda agnostikov, ki delajo dobro. Jezus je izbral za zgled nekoga, ki ni bil mo? vere. In ta ?lovek, ki s tem, da ljubi brata kot samega sebe, ljubi Boga iz vsega svojega srca in z vso svojo mo?jo, torej Boga, ki ga ni poznal ter s tem isto?asno izrazi pravo religioznost ter resni?no ?love?kost.

Potem ko je povedal to tako lepo priliko, se je Jezus ponovno obrnil na tistega u?itelja postave, ki ga je vpra?al: »In kdo je moj bli?nji?« in mu rekel: »Kdo od teh treh se ti zdi, da je bil bli?nji tistemu, ki je padel med razbojnike?« (v. 36). Na ta na?in je napravil preobrat glede na vpra?anje svojega sogovornika in tudi glede logike nas vseh. Daje nam razumeti, da nismo mi, ki na osnovi svojih meril dolo?amo, kdo je na? bli?nji in kdo ne, ampak je oseba, ki se je zna?la v stiski, po kateri se mora spoznati, kdo je na? bli?nji, torej tisti, do katerega smo imeli usmiljenje.

Biti sposobni imeti usmiljenje, to je klju?, to je na? klju?. ?e ti pred neko osebo, ki je v stiski nima? usmiljenja, ?e se tvoje srce ne zgane, pomeni, da nekaj ni v redu. Pazi se, pazimo se! Ne pustimo se zapeljati neob?utljivi sebi?nosti. Sposobnost imeti usmiljenje, je postala preizkusni kamen kristjana, ?e ve? Jezusovega nauka. Jezus sam je O?etovo usmiljenje do nas. ?e gre? po poti in vidi? na tleh brezdomca in gre? mimo, ne da ga pogleda? ali pa si morda misli?: »To je posledica vina. Pijan je!«, se vpra?aj, ne, ?e je ta ?lovek pijan,  ampak se vpra?aj, ?e morda ni tvoje srce otrdelo, ?e ni tvoje srce postalo led. Ta zaklju?ek ka?e, da je usmiljenje do ?love?kega ?ivljenja, ki je v stiski, resni?no obli?je ljubezni. S tem postanemo resni?ni Jezusovi u?enci in razodevamo O?etovo obli?je: »Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi va? O?e usmiljen« (Lk 6,36). Bog na? O?e je usmiljen, ker ima sposobnost tega usmiljenja, da se pribli?a na?i bole?ini, na?emu grehu, na?im razvadam, na?i bedi.

Devica Marija naj nam pomaga razumeti ter predvsem vedno bolj ?iveti nelo?ljivo povezanost, ki je med ljubeznijo do Boga, ki je O?e ter konkretno in velikodu?no ljubeznijo do na?ih bratov in sester in nam da milost, da bi imeli usmiljenje ter v njem rastli.

Angel Gospodov, nedelja, 10. julij 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja pripoveduje priliko o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,25-37), vsi jo poznamo. Ozadje predstavlja pot, ki se spu??a iz Jeruzalema v Jeriho in ob kateri le?i ?lovek, ki so ga razbojniki pretepli do krvi in oropali. Duhovnik, ki gre mimo, ga vidi, vendar se ne ustavi, gre dalje; enako stori levit, to je tisti, ki v templju skrbi za bogoslu?je. »Neki Samarijan, ki je potoval – pravi evangelij –, ga je zagledal in se mu je zasmilil.« (v. 33) Ne pozabite te besede: »Zasmilil se mu je.« To je tisto, kar ?uti Bog vsaki?, ko vidi, da smo v te?avi, v grehu, v bedi. »Zasmilil se mu je.« Evangelist ?eli poudariti, da je ta Samarijan potoval. Kljub temu, da je imel Samarijan svoje na?rte in da je bil namenjen proti oddaljenemu cilju, ne i??e izgovorov in dopusti, da ga nagovori to, kar se zgodi na poti. Pomislimo: ali nas Gospod ne u?i, da bi delali enako tudi mi? Da bi gledali v daljavo, na kon?ni cilj, hkrati pa bili pozorni na korake, ki jih je potrebno storiti tukaj in zdaj, da bi ga dosegli.

Pomenljivo je, da so prve kristjane imenovali »u?enci Poti« (prim. Apd 9,2). Vernik je namre? zelo podoben Samarijanu: kakor on je na poti, je popotnik. Ve, da ni ?lovek, »ki je dosegel cilj«, ampak se ?eli vsak dan u?iti tako, da sledi Gospodu Jezusu, ki je rekel: »Jaz sem pot, resnica in ?ivljenje.« (Jn 14,6) »Jaz sem pot.« Kristusov u?enec hodi tako, da sledi Njemu, in na ta na?in postane »u?enec Poti«. Gre za Gospodom, ki ne sedi, ampak je vedno na poti: po poti sre?uje ljudi, ozdravlja bolnike, obiskuje vasi in mesta. Tako je delal Gospod, vedno na poti.

»U?enec Poti«, torej mi kristjani, zato vidi, da se njegov na?in razmi?ljanja in delovanja postopoma spreminja, postaja vedno bolj podoben U?iteljevemu. Ko hodi po Kristusovih stopinjah, postane popotnik in se tako kot Samarijan nau?i videti in imeti so?utje. Vidi in ima so?utje. Najprej vidi: odpre o?i za stvarnost, ni sebi?no zaprt v krog svojih misli. Duhovnik in levit pa vidita nesre?ne?a, vendar pa je kakor da ga ne bi videla, gresta mimo. Gledata drugam. Evangelij nas vzgaja, da bi videli: vsakogar izmed nas vodi, da bi pravilno razumel stvarnost in dan za dnem presegal predsodke in dogmatizme. Mnogi verniki se zatekajo v dogmatizme, da bi se ubranili pred resni?nostjo. Prav tako nas u?i slediti Jezusu, saj nas to u?i videti in imeti so?utje: opaziti druge, posebej tiste, ki trpijo, ki so najbolj potrebni pomo?i. In posredovati, kakor Samarijan. Ne iti dalje, ustaviti se.

Ob tej evangeljski priliki se lahko zgodi, da obto?ujemo ali se samoobto?ujemo, da s prstom ka?emo na druge in jih primerjamo z duhovnikom in levitom ali da obto?ujemo sebe z na?tevanjem lastnega pomanjkanja pozornosti do bli?njega. Vendar pa bi vam ?elel predlagati druga?no vrsto vaje. Seveda moramo prepoznati, kdaj smo bili ravnodu?ni in smo se samoopravi?evali, vendar pa se ne ustavimo tam. Priznati moramo, da smo storili napako. Vendar pa prosimo Gospoda, naj nam pomaga izstopiti iz svoje sebi?ne ravnodu?nosti in se podati na Pot. Prosimo ga, da bi videli in imeli so?utje. To je milost. Gospoda moramo prositi: »Gospod, daj, da bi videl, da bi imel so?utje; kakor ti vidi? mene in si do mene so?uten.« To je molitev, ki vam jo danes predlagam. Da bi imeli so?utje do tistih, ki jih sre?amo na poti, posebej do tistih, ki trpijo in so v potrebi; da bi se pribli?ali in storili, kar moremo, da bi pomagali.

Kadar se s kom izmed kristjanov pogovarjam o duhovnih stvareh, ve?krat vpra?am, ?e daje milo??ino. Odgovori »Da.« »In povej mi, ali se dotakne? roke osebe, ki ji da? kovanec?« - »Ne, ne, vr?em ga tja.« - »In ali to osebo pogleda? v o?i?« - »Ne, pride mi na misel.« ?e da? milo??ino, ne da bi se dotaknil resni?nosti, ne da bi pogledal v o?i osebo v potrebi, je ta milo??ina zate in ne zanj. Razmisli o tem. Ali se dotaknem bede? Tudi tiste bede, ki ji pomagam? Ali gledam v o?i ljudi, ki trpijo, ljudi, ki jim pomagam? Pustim vam to misel: videti in imeti so?utje.

Naj nas Devica Marija spremlja na tej poti rasti. Ona, ki nam »ka?e Pot«, to je Jezusa, naj nam prav tako pomaga postajati vedno bolj »u?enci Poti«.