杏MAP导航

Lk 1,57-66.80

Elizabeti se je dopolnil ?as poroda in rodila je sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki sli?ali, da ji je Gospod izkazal véliko usmiljenje, so se z njo veselili.

Osmi dan so pri?li dete obrezat. Po o?etu so mu hoteli dati ime Zaharija, toda njegova mati je spregovorila in rekla: »Nikakor, temve? Janez mu bo ime.« Oni pa so ji rekli: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.« Pomignili so njegovemu o?eti, kako bi ga hotel imenovati. Zahteval je de??ico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se za?udili. Njemu pa so se pri pri?i razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga. Vse njihove sosede je ob?el strah in po vsem judejskem gri?evju se je govorilo o vseh teh re?eh. In vsi, ki so zanje sli?ali, so si jih vtisnili v srce in govorili: »Kaj neki bo ta otrok? Gospodova roka je bila namre? z njim.« Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In ?ivel je v samoti do dne, ko je nastopil pred Izraelom.

Razlaga cerkvenih o?etov

Efrem Sirski pravi: »To, da je zadnji prerok Stare zaveze, ki pripravlja na Mesija, je vidno iz vzporednic med Janezom in Jezusom, ki so zna?ilne za Lukovo pripoved o rojstvu in skritem ?ivljenju.« V stihih o Janezu Krstniku je to podrobneje razlo?eno: »Janez je bil rojen iz ?love?kega semena, Jezus pa je bil rojen iz device, brez semena.« Beda ?astitljivi o obrezovanju pravi: »Obrezovanje osmi dan je podoba osvoboditve vsega stvarstva od smrti na dan Jezusovega vstajenja. Zaharijev in Elizabetin sin je prijel ime Janez, kar pomeni 'Bo?ja milost'.« V stihih o Janezu Krstniku je ?e zapisano: »?ude?no Janezovo rojstvo po delovanju Duha, ki je o?ivil nerodovitno maternico, je napoved Janezovega pridiganja pokore, ki bo s Kristusovo lu?jo ponovno zbudila mrtvi svet.« Maksim Torinski pa o Zaharijevih razvezanih ustih in jeziku pravi: »To kar je angel zavezal, sedaj otrok in mo? njegovega imena razve?eta, da lahko duhovnik prerokuje o Janezovi vlogi v zgodovini zveli?anja.« Beda ?astitljivi ?e bolj podrobno razlo?i ta dogodek, ki je pri ljudeh vzbudil strah: »Ta nenavaden obrat pri?akovanja ljudi glede njegovega imena, prebudi strah pred izjemnim ?ude?em rojstva Janeza, ki naj bi pripeljal k Jezusu ljudi z vseh koncev, ki so se pokesali in se pripravili na prejem skrivnosti bo?jih zakramentov.«

Misli Benedikta XVI.

Na 24. junija nas bogoslu?je vabi k obhajanju praznika Rojstva Janeza Krstnika. Prav tako kot ?ivljenje Kristusove matere Marije, je bilo tudi njegovo ?ivljenje povsem usmerjeno na Kristusa. Janez je bil njegov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani u?love?eno Besedo. Zato spominjati se Janezovega rojstva, v resnici pomeni praznovati Kristusa, dopolnitev obljub vseh prerokov. Krstnik, ki je bil najve?ji med njimi, je bil poklican, da pripravi pot Mesiji (prim Mt 11,9-10).

Benedikt XVI.: Teologija liturgije 
Benedikt XVI. v knjigi Teologija liturgije navaja razloge za postavitev datumov praznikov Gospodovega oznanjenja ter Gospodovega rojstva in praznika Rojstva Janeza Krstnika, z besedami: »Med oba datuma pa je vstavljen praznik Jezusovega predhodnika, Janeza Krstnika, torej 24. junija, na dan poletnega solsticija (poletnega son?evega obrata). Medsebojna povezava teh datumov je namre? bogoslu?ni in kozmi?ni izraz Krstnikovih besed: 'On (Kristus) mora rasti, jaz pa se manj?ati' (Jn 3,30). Praznik Janezovega rojstva je namre? na datum, ko se dan za?ne manj?ati, tako kot je praznik Kristusovega rojstva na datum, ko dan za?ne rasti. Tako je osnova teh praznikov ?isto kr??anska. Nima nobenega zgleda v Stari zavezi, povzema pa bistvo zgodovine in kozmosa, spomina in upanja, kar pa je zna?ilno za starozavezne praznike  in je tako tudi postalo zna?ilno za koledar kr??anskih praznikov.«

»Na 24. junija nas bogoslu?je vabi k obhajanju praznika Rojstva Janeza Krstnika. Prav tako kot ?ivljenje Kristusove matere Marije, je bilo tudi njegovo ?ivljenje povsem usmerjeno na Kristusa. Janez je bil njegov predhodnik, glas, ki je bil poslan, da naznani u?love?eno Besedo. Zato spominjati se Janezovega rojstva, v resnici pomeni praznovati Kristusa, dopolnitev obljub vseh prerokov. Krstnik, ki je bil najve?ji med njimi, je bil poklican, da pripravi pot Mesiji (prim Mt 11,9-10). Gospod Jezus je o njem rekel: 'Med rojenimi od ?ena ni vstal ve?ji od Janeza Krstnika' (Mt 11,11).«

»Vsi evangeliji imajo na za?etku opisa Jezusovega javnega delovanja pripoved o njegovem krstu v reki Jordan, kjer ga je Janez krstil. Sveti Luka postavi za?etek Krstnikovega delovanja v slovesen zgodovinski okvir. Tudi moja knjiga Jezus iz Nazareta se za?ne z Jezusovim krstom v Jordanu, dogodkom, ki je v tistem ?asu zelo odmeval. Iz Jeruzalema ter iz vseh predelov Judeje so ljudje prihajali poslu?at Janeza Krstnika, se mu dali krstiti v reki ter se izpovedali svojih grehov (prim. Mr 1,5). Glas o preroku se je tako raz?iril, da so se mnogi spra?evali, ?e ni morda on Mesija. Evangelist pa poudarja, da je to Janez odlo?no zanikal: 'Jaz nisem Mesija' (Jn 1,20). Vsekakor pa je Janez prva Jezusova pri?a, saj je prejel znamenje iz nebes: 'Na kogar bo? videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti kr??uje v Svetem Duhu' (Jn 1,33). To?no to se je zgodilo, ko je Jezus, potem ko je prejel krst, stopil iz vode. Janez je videl Duha, ki se je kot golob spustil na Jezusa. Tedaj je spoznal polno resni?nost Jezusa iz Nazareta in ga za?el razodevati Izraelu (prim. Jn 1,31) kot Bo?jega Sina in ?lovekovega odre?enika: 'Glejte, Bo?je Jagnje, ki odvzema greh sveta' (Jn 1,29).«

Benedikt XVI., Gora Nebo, Jordanija 
Pape? Benedikt XVI. je ob pogledu na reko Jordan z gore Nebo, kjer je po izro?ilu tudi Mojzes zrl v obljubljeno de?elo, 9. maja 2009 dejal: »?udovit pogled se odpre s trga tega sveti??a in nas povabi, da premislimo, kako je prerokova vizija skrivnostno zaobjela veliki zveli?avni na?rt, ki ga je Bog pripravil za svoje ljudstvo. V dolini Jordana, ki se razteza pod nami, je pri?el Janez Krstnik pripravit pot Gospodu. V vodah Jordana, potem ko je Jezus od Janeza prijel krst, ga je O?e razodel kot ljubljenega Sina.«

Angel Gospodov, 24. junij 2012 
Benedikt XVI. je na praznik Rojstva Janeza Krstnika v nagovoru pred molitvijo Angelovega ?e??enja, 24. junija 2012,  spregovoril o rojstvu, ?ivljenju in pomenu Jezusovega predhodnika. 
Danes, 24. junija, obhajamo slovesni praznik Rojstva sv. Janeza Krstnika. ?e izvzamemo Devico Marijo, je Krstnik edini svetnik, za katerega bogoslu?je obhaja rojstvo in ga obhaja zato, ker je tesno povezano s skrivnostjo u?love?enja Bo?jega Sina. Janez je namre? bil Jezusov predhodnik ?e v materinem telesu. Njegovo ?ude?no spo?etje je angel oznanil Mariji kot znamenje, da 'Bogu ni namre? ni? nemogo?e' (Lk 1,37). To se je zgodilo ?est mesecev pred najve?jim ?ude?em zveli?anja, zdru?enjem Boga s ?lovekom po delovanju Svetega Duha. Vsi ?tirje evangeliji zelo poudarijo podobo Janeza Krstnika, kot preroka, ki zaklju?uje Staro zavezo in odpira Novo tako, da poka?e na Jezusa iz Nazareta, kot Mesija, Bo?jega Maziljenca. Sam Jezus je namre? govoril o Janezu s temi besedami: 'Ta je tisti, o katerem je zapisano: Glej, jaz po?iljam svojega glasnika pred tvojim obli?jem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resni?no povem vam: Med rojenimi od ?ena ni vstal ve?ji od Janeza Krstnika, vendar je najmanj?i v nebe?kem kraljestvu ve?ji od njega' (Mt 11,10-11).

Janezov o?e Zaharija, Elizabetin mo?, Marijin sorodnik, je bil starozavezni judovski duhovnik. Ni takoj verjel naznanilu ne ve? mogo?ega o?etovstva in je zato ostal nem vse do dneva otrokovega obrezovanja, ko sta on in ?ena, dala otroku ime, ki jima ga je nakazal Bog, torej Janez, kar pomeni 'Gospod je izkazal milost'. Pod vodstvom Svetega Duha je Zaharija takole govoril o sinovem poslanstvu: 'In ti, dete, se bo? imenovalo prerok Najvi?jega. Pojde? namre? pred Gospodom pripravit njegova pota, da da? njegovemu ljudstvu spoznati zveli?anje v odpu??anju njihovih grehov' (Lk 1,76-77). Vse to se je uresni?ilo trideset let pozneje, ko je Janez ?el kr??evat k reki Jordan in je klical ljudi, naj se pripravijo s dejanjem spokornosti na bli?ajo?i se prihod Mesija. To mu je namre? Bog razodel med njegovim bivanjem v pu??avi. Janeza so zaradi kr??evanja imenovali Krstnik torej Krstitelj (prim. Mt 3,1-6). Ko se je nekega dne sam Jezus pri?el iz Nazareta krstit, je Janez najprej zavrnil, potem pa je privolil. Videl je Svetega Duha spustiti se na Jezusa in zasli?al je glas nebe?kega O?eta, ki ga je razodel za svojega Sina (prim. Mt 3,13-17). Toda Krstnikovo poslanstvo s tem ?e ni bilo kon?ano. Kmalu zatem je namre? postal Jezusov predhodnik tudi v nasilni smrti. Janez je bil v Herodovi je?i obglavljen in je tako v polnosti pri?eval za Bo?je Jagnje, ki ga je prvi prepoznal in nanj javno pokazal.

Dragi prijatelji, Devica Marija je pomagala ostareli sorodnici Elizabeti, da je Janeza donosila. Naj ona pomaga vsem hoditi za Jezusom, Kristusom, Bo?jim Sinom, ki ga je Krstnik naznanil z veliko poni?nostjo ter prero?ko gore?nostjo.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 24. junij 2018 
Danes obhajamo praznik rojstva sv. Janeza Krstnika. Njegovo rojstvo je dogodek, ki razsvetli ?ivljenje njegovih star?ev, Elizabete in Zaharije, ter povzro?i veselje in ?udenje med sorodniki in sosedi. Ta dva ostarela star?a sta sanjala in se tudi pripravljala na ta dan, a ga ?e ve? nista ?akala: ?utila sta se izklju?ena, poni?ana, razo?arana – nista imela otrok. Pred napovedjo rojstva sina (glej Lk 1,13) je Zaharija nejeveren, saj zakoni narave tega niso dopu??ali, bila sta ?e ostarela. Gospod ga je zato naredil nemega za ves ?as nose?nosti. Gospod ni odvisen od na?ih logik in na?ih omejenih ?love?kih zmo?nosti. Treba se je nau?iti zaupanja in mol?ati pred skrivnostjo Boga ter v poni?nosti in ti?ini premi?ljevati njegovo delo, ki se razodeva v zgodovini in ki velikokrat presega na?o domi?ljijo.

In zdaj, ko se je to zgodilo, Elizabeta in Zaharija izkusita, da Bogu ni ni? nemogo?e (glej Lk 1,37). Njuno veselje je veliko. Dana?nji evangeljski odlomek (Lk 1,57-66.80) napove rojstvo in se zatem zaustavi pri izbiri imena za otroka. Elizabeta izbere ime, ki je tuje dru?inski tradiciji, ter pravi: »Janez se bo imenoval.« Ime pomeni »Bog daje milost«. Ta otrok bo glasnik, pri?a Bo?je milosti za uboge, ki s poni?no vero ?akajo na svojo re?itev. Zaharija potrdi nepri?akovano izbiro njegovega imena in ga zapi?e na de??ico. Nemudoma so se mu razvezala usta in jezik ter je spet normalno govoril in slavil Boga. Celotno dogajanje okoli rojstva Janeza Krstnika je obdano z veselim ob?utkom ?udenja, presene?enja in hvale?nosti. ?udenje, presene?enje, hvale?nost. Tamkaj?nje ljudi je ob?el sveti strah bo?ji in po vsem judejskem gri?evju se je govorilo o vseh teh re?eh.

Bratje in sestre, zvesto ljudstvo sluti, da se je zgodilo nekaj velikega, ?eprav poni?nega in skritega, in se spra?uje: Kaj neki bo ta otrok? Zvesto Bo?je ljudstvo je zmo?no ?iveti vero z veseljem, s ?utom za ?udenje, presene?enje in hvale?nost. Veliko ljudi je o ?ude?u Janezovega rojstva govorilo na lep na?in, z veseljem, bili so zadovoljni.

Vpra?ajmo se: Kaj pa moja vera? Je radostna vera ali pa je vedno enaka vera? Imam ?ut za ?udenje, ko vidim Gospodova dela, ko sli?im govoriti o stvareh evangelizacije ali o ?ivljenju nekega svetnika? Ali ko vidim veliko dobrih ljudi – ?utim v sebi milost ali pa se v mojem srcu ni? ne premakne? Znam za?utiti tola?be Duha ali pa sem pred njimi zaprt? Vpra?ajmo se, vsak med nami, med izpra?evanjem vesti: Kako je z mojo vero? Je vesela? Je odprta za Bo?ja presene?enja? Sem v du?i okusil tisto ?udenje, ki ga povzro?a Bo?ja navzo?nost, tisti ob?utek hvale?nosti. Razmislimo o teh dr?ah vere: veselje, ?udenje, presene?enje in hvale?nost.

Devica Marija naj nam pomaga razumeti, da je v vsaki ?love?ki osebi odtis Boga, izvir ?ivljenja. Ona, Bo?ja mati in na?a mati, naj nam pomaga, da se bomo vedno bolj zavedali, da pri rojstvu otroka star?i delujejo kot sodelavci Boga. To je zares vzvi?eno poslanstvo, ki iz vsake dru?ine naredi sveti??e ?ivljenja in z vsakim rojstvom otroka prebuja veselje, ?udenje in hvale?nost.