杏MAP导航

Prg 8,22-31

Gospod me je imel v za?etku svojega stvarstva, 
pred svojimi pradavnimi deli. 
Od vekomaj sem bila zasnovana, 
od za?etka, preden je nastala zemlja. 
Ko ?e ni bilo pravodovja, sem bila rojena, 
ko ?e ni bilo studencev, polnih vodá. 
Preden so bile utrjene gore, 
pred hribi sem bila rojena. 
Ko ?e ni naredil zemlje in polja, 
ne prvin zemeljskega kroga, 
ko je utrjeval nebo, sem bila tam; 
ko je s ?rto ozna?il obok nad pravodovjem, 
ko je zgoraj krepil oblake, 
ko je utrjeval studence pravodovja, 
ko je morju dolo?al svoj sklep, 
da vode ne prestopijo njegovega ukaza, 
ko je urejal temelje zemlje, 
sem bila ob njem stanovitna. 
Dan na dan sem bila njegovo veselje; 
igrala sem se pred njim ves ?as; 
igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu 
in moje veselje je pri ?love?kih otrocih.

Ps 8

Odpev: »Gospod, kako ?udovito je tvoje ime po vsej zemlji!« 
Ps 8,4-5.6-7.8-9 

Ko ob?udujem nebo, delo tvojih prstov, 
luno in zvezde, ki si jih nanj pritrdil, 
se spra?ujem, kaj je ?lovek, da se ga spominja?, 
sin ?lovekov, da ga obiskuje?. 
Odpev: »Gospod, kako ?udovito je tvoje ime po vsej zemlji!«

Narédil si ga le malo ni?jega od angelov, 
s slavo in ?astjo si ga oven?al.  
Nad dela svojih rok si ga postavil, 
vse si poló?il pod njegove noge. 
Odpev: »Gospod, kako ?udovito je tvoje ime po vsej zemlji!«

Vse ovce in govedo, 
in tudi ?ivali na polju, 
ptice neba in ribe morjá, 
vse, kar se giblje po morskih stèzah. 
Odpev: »Gospod, kako ?udovito je tvoje ime po vsej zemlji!«

Rim 5,1-5

Ker smo torej opravi?eni iz vere, ?ivimo v miru z Bogom po na?em Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se pona?amo z upanjem na Bo?jo slavo. Pa ne samo to, ampak se celo pona?amo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrpljenje preizku?enost, preizku?enost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Bo?ja ljubezen izlita v na?a srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.

Jn 16,12-15

?e veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k vsej resnici, ne bo namre? govoril sam od sebe, temve? bo govoril, kar bo sli?al, in prihodnje re?i vam bo oznanjal. On bo mene poveli?al, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima O?e, je moje, zato sem vam rekel, da iz mojega jemlje in bo vam oznanjal.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Avgu?tin v knjigi o Trojici dana?nji odlomek razlaga takole: »Sveti Duh sam zadostuje za na?o bla?enost, ker je nelo?ljiv od O?eta in Sina. V Bo?ji podobi je vse, kar ima O?e Sinovo, ki pravi: 'Vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje', v podobi slu?abnika pa nauk ni njegov, temve? tistega, ki ga je poslal. Kot ?lovek ni zmo?en dati tega. Iz tega je treba razumeti, da daje kot Bog in kot enak O?etu. O Duhu je re?eno, da ne govori samo od sebe, ker izhaja iz O?eta. Ker pa je Sin od O?eta in ker Sveti Duh izhaja iz O?eta, zakaj potem obeh ne imenujemo sin in zakaj za oba ne re?emo, da sta rojena, ampak je samo Sin edinorojeni, Sveti Duh pa ni ne sin ne rojen. Sin, ki ga je O?e poveli?al, ni manj?i od O?eta. Pa saj ga poveli?uje tudi Sveti Duh; je mar tudi on ve?ji od Sina? ?e pa Sveti Duh zato poveli?uje Sina, ker bo iz Sinovega jemal, in ?e zato jemlje iz njegovega, ker je vse, kar ima O?e, njegovo, je jasno, da poveli?uje Sina O?e, ko Sina poveli?uje Sveti Duha. Iz tega spoznamo, da je vse, kar ima O?e, ne le Sinovo, ampak tudi Svetega Duha, ker more Sveti Duh poveli?ati Sina, ki ga poveli?uje O?e.«

Sv. Hilarij iz Poitiersa takole moli k Sveti Trojici: »Ohrani nedotaknjeno pravo vero, ki je v meni in mi daj vse do zadnjega diha ta isti glas moje vesti, da bom vedno ostal zvest temu, kar sem izpovedal pri svojem ponovnem rojstvu, ko sem bil kr??en v imenu O?eta in Sina in Svetega Duha« (De Trinitate, XII, 57, CCL 62/A, 627).

Misli Benedikta XVI.

Po velikono?nem ?asu, ki se je zaklju?il prej?njo nedeljo z binko?tmi, se v bogoslu?ju vra?amo v ?as med letom. To nikakor ne pomeni, da si sedaj lahko kristjani manj prizadevamo, nasprotno, potem ko smo po zakramentih vstopili v bo?je ?ivljenje, smo poklicani biti vsak dan odprti za delovanje milosti, s katero napredujemo v ljubezni do Boga in do bli?njega. Dana?nja nedelja Svete Trojice v nekem smislu povzema Bo?je razodetje, ki se je zgodilo v velikono?nih skrivnostih: v Kristusovi smrti in v vstajenju, v njegovem vnebohodu na O?etovo desnico ter v izlitju Svetega Duha. ?love?ki razum in govorica sta dejansko ne prikladna za razlago odnosov, ki obstajajo med O?etom, Sinom in Svetim Duhom. Kljub temu pa so cerkveni o?etje sku?ali orisati skrivnost Troedinega Boga tako, da so jo ?iveli z globoko vero.

Sveta Trojica za?ne namre? prebivati v nas na dan svetega krsta. »Jaz te krstim«, re?e krstitelj »v imenu O?eta in Sina in Svetega Duha«. Bo?jega imena, v katerem smo kr??eni, se spomnimo vsaki?, ko naredimo znamenje kri?a. Teolog Romano Guardini je o znamenju kri?a zapisal: »Pred molitvijo ga naredimo zato, da nas duhovno uredi; usmeri misli, srce in hotenje na Boga. Po molitvi, da ostane v nas to, kar nam je Bog podaril.. Tako objame vse bitje, telo in du?o... ter postane vse posve?eno v imenu Troedinega Boga«.

V znamenju kri?a in v imenu ?ivega Boga je oznanilo, ki poraja vero ter navdihuje molitev. Kakor v evangeliju Jezus obljublja apostolom: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico« (Jn 16,13), se to dogaja v nedeljskem bogoslu?ju, ko duhovniki teden za tednom delijo kruh Besede in evharistije. Tudi sveti ar?ki ?upnik je na to spominjal svoje vernike: »Kdo je sprejel va?o du?o ob vstopu v ?ivljenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje mo? za njeno potovanje? Duhovnik. Kdo jo pripravlja za prihod pred Boga, jo kon?no umije v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik! Da, duhovnik, vedno duhovnik« (Pismo ob za?etku leta duhovnikov).

Dragi prijatelji, vzemimo za svojo molitev sv. Hilarija iz Poitiersa: »Ohrani nedotaknjeno pravo vero, ki je v meni in mi daj vse do zadnjega diha ta isti glas moje vesti, da bom vedno ostal zvest temu, kar sem izpovedal pri svojem ponovnem rojstvu, ko sem bil kr??en v imenu O?eta in Sina in Svetega Duha« (De Trinitate, XII, 57, CCL 62/A, 627). Kli?imo Bla?eno Devico Marijo, prvo stvaritev, v kateri je v polnosti prebivala Sveta Trojica, in jo prosimo za njeno varstvo, da bomo lahko dobro nadaljevali svoje romanje.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 26. maj 2013 
Danes je nedelja Svete Trojice. Lu? velikono?nega ?asa ter binko?ti v nas vsako leto obnavlja veselje in ?udenje vere. Iz tega spoznamo, da Bog ni nekaj be?nega, na? Bog ni Bog spray, je konkreten ne abstrakten in se imenuje: 'Bog je ljubezen.'. To ni neka sentimentalna, ?ustvena ljubezen, temve? ljubezen O?eta, ki je vir vsakega ?ivljenja, ljubezen Sina, ki je umrl na kri?u in vstal, ljubezen Svetega Duha, ki prenavlja ?loveka in svet. Ko pomislimo na to, da je Bog ljubezen, je to za nas dobro, saj nas u?i ljubiti ter podarjati se drugim tako, kakor se je Jezus podaril nam in hodi z nami. Jezus hodi z nami po poti ?ivljenja.

Sveta Trojica ni proizvod ?love?kega razmi?ljanja, ampak je obli?je, s katerim se je Bog sam razodel in sicer ne od zgoraj s katedre, temve? s tem, da hodi skupaj s ?love?tvom. In Jezus nam je razodel O?eta ter nam je obljubil Svetega Duha. Bog je hodil skupaj s svojim ljudstvom skozi zgodovino Izraelskega ljudstva in Jezus hodi vedno z nami ter nam je obljubil Svetega Duha, ki je ogenj in nas u?i vse to, ?esar mi ne vemo, saj nas od znotraj vodi tako, da nam daje dobre misli in navdihe.

Danes ne hvalimo Boga zaradi kak?ne posebne skrivnosti, temve? zaradi Njega samega, 'zaradi njegove neizmerne slave', kakor pravi bogoslu?na pesem. Hvalimo ga in se mu zahvaljujemo, ker je Ljubezen in ker nas vabi vstopiti v objem njegovega ob?estva, ki je ve?no ?ivljenje.

Na?o hvalnico izro?imo v roke Device Marije. Ona, ki je najponi?nej?a med ustvarjenimi bitji, je zaradi Kristusa ?e prispela na cilj zemeljskega romanja, je ?e v slavi Svete Trojice. Zato nam Marija, na?a Mati, sveti kot znamenje gotovega upanja, saj je mati upanja na na?i poti. Na na?i poti je ona mati upanja in je mati, ki nas tola?i in je mati, ki nas spremlja na na?i poti.

Angel Gospodov, nedelja, 22. maj 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes na praznik Svete Trojice nam Janezov evangelij predstavi odlomek dolgega Jezusovega poslovilnega govora, ki ga je imel malo pred trpljenjem. V tem odlomku On razlo?i globlje resnice o sebi, torej tudi opi?e odnos med Jezusom, O?etom in Svetim Duhom. Jezus ve, da je blizu uresni?itev O?etovega na?rta, ki se bo dopolnil z njegovo smrtjo in vstajenjem. Zaradi tega ?eli dati svojim gotovost, da jih ne bo zapustil, saj bo njegovo poslanstvo nadaljeval Sveti Duh. Sveti Duh bo nadaljeval Jezusovo poslanstvo, bo vodil Cerkev naprej v Jezusovem poslanstvu.

Jezus namre? razodeva, v ?em je njegovo poslanstvo. Predvsem nas bo Sveti Duh vodil k ?tevilnim re?em, ki jih ima Jezus sam ?e za povedati (prim. Jn 16,12). Ne gre za nove ali posebne nauke, ampak za polno razumevanje vsega tega, kar je Sin sli?al pri O?etu in je dal spoznati u?encem (prim. v. 15). Duh nas namre? vodi v nove bivanjske okoli??ine s pogledom usmerjenim na Jezusa, isto?asno pa odprtim za dogodke in prihodnost. On nam pomaga hoditi skozi zgodovino trdno zakoreninjeni v evangeliju in tudi z dinami?no zvestobo svojim izro?ilom ter obi?ajem.

Skrivnost Trojice pa govori tudi o nas, o na?em odnosu z O?etom, Sinom in Svetim Duhom. Saj nas je po krstu Sveti Duh vstavil v srce in v ?ivljenje samega Boga, ki je ob?estvo ljubezni. Bog je 'dru?ina' treh oseb, ki se ljubijo tako mo?no, da so eno. Ta 'bo?anska dru?ina' pa ni zaprta sama vase, temve? je odprta, si podeljuje med sabo med stvarjenjem, v zgodovini in je vstopila v svet ljudi, da bi vse poklicala, da bi se ji pridru?ili. Trinitari?no obzorje ob?estva nas vse zajema ter nas spodbuja, da ?ivimo v ljubezni in bratski podelitvi v gotovosti, da kjer je ljubezen, tam je Bog.

To da smo ustvarjeni po podobi in sli?nosti Boga ob?estva nas kli?e k razumevanju nas samih kot bitij v odnosu ter da ?ivimo medsebojne odnose v medsebojni solidarnosti in ljubezni. Tak?ni odnosi naj bi bili v igri predvsem po na?ih cerkvenih skupnostih, da bo vedno bolj jasna podoba Cerkve kot ikone Trojice. V igri naj bi bili tudi med kakr?nim koli drugim dru?benim odnosom, tako v dru?inah kot v prijateljstvih na podro?ju dela. To so konkretne ponujene nam prilo?nosti za ustvarjanje vedno bolj ?love?ko bogatih odnosov, sposobnih medsebojnega spo?tovanja in ljubezni.

Praznik Svete Trojice nas vabi k prizadevanju med vsakdanjimi dogodki, da bomo kvas ob?estva, tola?be in usmiljenja. Pri tem poslanstvu pa nas podpira mo?, ki nam jo Sveti Duh daje. Ta ozdravlja meso ranjenega ?love?tva zaradi krivi?nosti, nadvlade, sovra?tva in pohlepa. Devica Marija je v svoji poni?nosti sprejela O?etovo voljo in je spo?ela Sina po delovanju Svetega Duha. Naj nam Ona, ogledalo Svete Trojice pomaga po?iviti na?o vero v trinitari?no skrivnost in jo udejanjiti z izbirami te dr?ami ljubezni in edinosti.

CAMERINO, sveta ma?a, nedelja, 16. junij 2019 
»Kaj je ?lovek, da se ga spominja??«, smo molili v Psalmu (8,5). Ko sem mislil na vas, so mi pri?le na misel te besede. Ob tem, kar ste videli in trpeli, ob podrtih hi?ah in zgradbah, ki so se spremenile v ru?evine, pride to vpra?anje: kaj je ?lovek? Kaj je, ?e se lahko to, kar postavi, v trenutku zru?i? Kaj je, ?e lahko njegovo upanje kon?a v prahu? Kaj je ?lovek? Zdi se, da je odgovor v nadaljevanju stavka: kaj je ?lovek, da se ga spominja?? Nas, tak?nih, kot smo, s svojimi ?ibkostmi, se Bog spominja. V negotovosti, ki so zaznamo zunaj in znotraj, nam Gospod daje gotovost: On se nas spominja. Spominja se, to je ponovno se s srcem vra?a k nam, saj smo mu pri srcu. In medtem ko se na zemlji mnoge stvari hitro pozabijo, nas Bog ne pusti v pozabi. Nih?e ni nepomemben v njegovih o?eh, vsakdo ima Zanj neizmerno vrednost: majhni smo pod nebom in nemo?ni, ko se trese zemlja, vendar pa smo za Boga dragoceni bolj kot katerakoli stvar.

Spomin je klju?na beseda za ?ivljenje. Prosimo za milost, da bi se vsak dan spominjali, da nas Bog ne pozabi; da smo njegovi ljubljeni otroci, enkratni in nenadomestljivi: ?e se tega spominjamo, dobimo mo? za to, da se ne vdamo pred nasprotji ?ivljenja. Spomnimo se, koliko smo vredni, pred sku?njavo, da bi bili ?alostni in ?e naprej pogrevali tisto najslab?e, za katero se zdi, da se ne bo nikoli kon?alo. Slabi spomini pridejo, tudi kadar ne mislimo nanje; vendar pa se ne izpla?ajo: pustijo le malodu?nost in nostalgijo. Kako te?ko se je osvoboditi slabih spominov! Dr?i pregovor, ki pravi, da Bog la?je izpelje Izraelce iz Egipta kot Egipt iz srca Izraelcev.

Da bi osvobodili srce preteklosti, ki se vra?a, negativnih spominov, ki zasu?njujejo, objokovanj, ki hromijo, potrebujemo nekoga, ki bi nam pomagal nositi bremena, ki jih imamo v notranjosti. Danes Jezus prav re?e, da veliko stvari »ne moremo nositi« (prim. Jn 16,12). In kaj stori pred na?o ?ibkostjo? Ne odvzame nam bremen, kakor bi si ?eleli mi, ki vedno i??emo hitre in povr?inske re?itve; ne, Gospod nam da Svetega Duha. Njega potrebujemo, saj je Tola?nik, to je Tisti, ki nas ne pusti samih pod te?o ?ivljenja. Je Tisti, ki preoblikuje na? su?enjski spomin v svoboden spomin, rane preteklosti v spomine re?enja. V nas dopolnjuje to, kar je storil za Jezusa: njegove rane, tiste grde rane, ki jih je izdolblo zlo, so po mo?i Svetega Duha postale kanali usmiljenja, svetle rane, v katerih se blesti Bo?ja ljubezen, ljubezen, ki ponovno dviguje, ki o?ivlja. To stori Sveti Duh, kadar Ga povabimo v svoje rane. Slabe spomine mazili z balzamom upanja, saj je Sveti Duh obnovitelj upanja.

Upanje. Za kak?no upanje gre? Ne gre za prehodno upanje. Zemeljska upanja so kratkotrajna, vedno imajo rok trajanja: narejena so iz zemeljskih sestavin, ki se prej ali slej pokvarijo. Upanje Svetega Duha pa je dolgotrajno. Ne pote?e, saj je utemeljeno na Bo?ji zvestobi. Upanje Svetega Duha prav tako ni optimizem. Rodi se bolj v notranjosti, na dnu srca ponovno pri?ge gotovost, da smo dragoceni, ker smo ljubljeni. Vlije zaupanje, da nismo sami. Gre za upanje, ki v notranjosti pu??a mir in veselje, neglede na to, kaj se dogaja zunaj. Gre za upanje, ki ima mo?ne korenine, ki ga ne more izruvati noben vihar ?ivljenja. Gre za upanje, pravi danes sv. Pavel, ki »ne osramoti« (Rim 5,5), ki daje mo? za premagovanje vseh stisk (prim. v. 2-3). Ko smo v stiski ali ranjeni, smo nagnjeni  k temu, da bi okoli svojih ?alosti in strahov »naredili gnezdo«. Sveti Duh pa nas osvobaja na?ih gnezd, nam pomaga vzleteti, razkriva nam ?udovito usodo, za katero smo rojeni. Duh v nas goji ?ivo upanje. Povabimo ga. Prosimo ga, naj pride v nas in nam bo blizu.

Bli?ina je tretja in zadnja beseda, ki bi jo ?elel podeliti z vami. Danes obhajamo Sveto Trojico. Trojica ni teolo?ka uganka, ampak ?udovita skrivnost Bo?je bli?ine. Trojica nam pravi, da tam gori v nebesih nimamo samotarskega Boga, ki bi bil oddaljen in ravnodu?en; ne, je O?e, ki nam je dal svojega Sina, ki je postal ?lovek kot mi, in ki nam zato, da bi nam bil ?e bli?je, da bi nam pomagal nositi bremena ?ivljenja, po?ilja svojega Duha. On, ki je Duh, prihaja v na?ega duha in nas tako tola?i odznotraj, v notranjost nam prina?a ne?nost Boga. Z Bogom bremena ?ivljenja ne ostajajo na na?ih ramenih: Duh, ki ga imenujemo vsakokrat, ko naredimo znamenje kri?a, prav medtem, ko se dotaknemo ramen, pride, da bi nam dal mo?, da bi nas spodbudil, da bi pomagal nositi bremena. On je namre? strokovnjak pri o?ivljanju, pri opogumljanju, pri obnavljanju. Potrebno je ve? mo?i za popravljanje kot za gradnjo, za ponovni za?etek kot za za?etek, za to, da bi se spravili, kot pa da bi se strinjali. To je mo?, ki nam jo da Bog. Zato tisti, ki se pribli?a Bogu, ne izgubi poguma, gre naprej: ponovno za?ne, ponovno poskusi, ponovno gradi.

Dragi bratje in sestre, danes sem pri?el, da bi vam bil blizu; tukaj sem, da bi z vami prosil Boga, naj se nas spomni, da nih?e ne bi pozabil na tiste, ki so v te?avah. Prosim Boga upanja, da to, kar je nestalno na zemlji, ne bi zamajalo gotovosti, ki jo imamo znotraj. Prosim Boga, ki je blizu, da bi spodbudil konkretna dejanja bli?ine. Minila so skoraj tri leta in tveganje je, da bi po prvem ?ustvenem in medijskem odzivu, pozornost upadla in bi obljube kon?ale v pozabi; da bi pove?ale razo?aranje tistih, ki vidijo, da se vedno ve? ljudi odseljuje s tega podro?ja. Gospod pa spodbuja, da bi se spominjali, popravljali, ponovno gradili, ter da bi to storili skupaj, ne da bi kadarkoli pozabili na tistega, ki trpi.

Kaj je ?lovek, da se ga spominja?? Bog, ki se nas spominja, Bog, ki ozdravlja na?e ranjene spomine tako, da jih mazili z upanjem, Bog, ki nam je blizu, da bi nas ponovno dvignil od znotraj, naj nam pomaga biti graditelji dobrega, tola?niki src. Vsakdo lahko stori nekaj dobrega, ne da bi pri?akoval, da bi drugi za?eli. Vsakdo lahko koga potola?i, ne da bi pri?akoval, da bodo razre?eni njegovi problemi. Kaj je ?lovek? Je tvoj veliki sen, Gospod, katerega se vedno spominja?. Daj, da bi se tudi mi spominjali, da smo na svetu zato, da bi dali upanje in bli?ino, saj smo tvoji otroci, »Bog vse tola?be« (2Kor 1,3).

Angel Gospodov, nedelja, 12. junij 2022 
Dragi bratje in sestre, dober dan in lepo nedeljo ?elim! Danes je slovesni praznik sv. Trojice in v evangeliju obhajanja nam Jezus predstavi drugi dve bo?ji osebi, O?eta in Svetega Duha. O Svetem Duhu pravi: »Ne bo namre? govoril sam od sebe… iz mojega bo jemal in vam oznanjal.« Zatem glede O?eta pravi: »Vse, kar ima O?e, je moje« (prim. Jn 16,14-15). Opazimo, da Sveti Duh govori, ampak ne sam od sebe, saj oznanja Jezusa in razodeva O?eta. Opazimo tudi, O?e, ki ima vse, ker je vir vsake stvari, da Sinu vse tisto, kar ima. Ni? ne zadr?i zase in se popolnoma podari Sinu. Oziroma, Sveti Duh ne govori o sebi, govori o Jezusu, govori o drugih. O?e ne daje samemu sebe, da Sinu. Gre za odprto velikodu?nost, eden odprt za drugega.

Sedaj poglejmo sebe, na to kar govorimo in na to kar imamo. Ko govorimo, vedno ho?emo, da se dobro govori o nas in zato pogosto govorimo samo o nas samih in o tem, kar po?nemo. Kolik?na razlika glede na Svetega Duha, ki govori, da oznanja druge: O?eta in Sina. In glede tega, kar imamo, kako smo ljubosumni in kako s te?avo delimo z drugimi, tudi s tistimi, ki nimajo potrebnega. Z besedami je lahko, v dejanjih pa je te?je.

Poglejte, praznovanje Svete Trojice ni toliko teolo?ka vaja, temve? revolucija na?ega na?ina ?ivljenja. Bog, v katerem vsaka Oseba ?ivi za drugo v nenehnem odnosu, ne pa zase, nas izziva ?iveti z drugimi in za druge odprti. Danes se lahko vpra?amo, ?e na?e ?ivljenje odseva Boga, v katerega verujemo? Jaz, ki izpovedujem vero v Boga O?eta in Sina in Svetega Duha, resni?no verjamem, da za ?iveti potrebujem druge, da je potrebno podarjati se drugim, da je potrebno slu?iti drugim? To potrjujem z besedami ali z ?ivljenjem.

Troedinega Boga, dragi bratje in sestre je potrebno predstaviti bolj z dejanji, kot pa z besedami. Bog, ki je avtor ?ivljenja se ne prena?a toliko z knjigami, ampak s pri?evanjem ?ivljenja. On, ki kakor pravi evangelist Janez, je »ljubezen« (1Jn 4,16), se razodeva preko ljubezni. Pomislimo na dobre, velikodu?ne, krotke osebe, ki smo jih sre?ali. S tem ko pomislimo na njihov na?in razmi?ljanja in delovanja, lahko imamo majhen odsev Boga-Ljubezni. In kaj pomeni ljubiti? Ne samo hoteti dobro in delati dobro, ampak najprej, v osnovi, sprejeti druge, napraviti prostor drugim, dati prostor drugim. To pomeni ljubiti, iz korenin.

Da bomo to bolje razumeli, pomislimo na imena Bo?jih oseb, ki jih izgovarjamo vsaki?, ko napravimo znamenje kri?a. V vsakem imenu je navzo?nost drugega. O?e, na primer ne bi bil to brez Sina. Tako tudi Sina si ne moremo predstavljati samega, ampak vedno kot Sina in O?eta. Prav tako je Sveti Duh, Duh O?eta in Sina. Ali na kratko, Sveta Trojica nas u?i, da se ne more biti brez drugega. Nismo otoki, saj smo na svetu, da ?ivimo po Bo?ji podobi, odprti, torej, da potrebujemo druge in da potrebujemo pomagati drugim. Sedaj si postavimo ?e zadnje vpra?anje. Sem v ?ivljenju vseh dni tudi jaz odsev Svete Trojice? Znamenje kri?a, ki ga delamo vsak dan, (v imenu) O?eta, Sina in Svetega Duha, torej to znamenje kri?a, ki ga delamo vse dni, ostane samo sebi namen ali pa navdihuje moj na?in govorjenja, sre?evanja, odgovarjanja, sodbe, odpu??anja?

Marija, O?etova h?i, Sinova mati in nevesta Svetega Duha, naj nam pomaga sprejeti in v ?ivljenju pri?evati skrivnost Boga-Ljubezni.