杏MAP导航

Apd 7,55-60

?tefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl Bo?jo slavo in Jezusa, ki je stal na Bo?ji desnici, in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina ?lovekovega, ki stoji na Bo?ji desnici!« Tedaj so zavpili z mo?nim glasom, si zatisnili u?esa in vsi hkrati planili nadenj. Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali. In pri?e so polo?ile svoja obla?ila k nogam mladeni?a, ki mu je bilo ime Savel. In kamnali so ?tefana. Ta pa je molil in govoril: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« Nato je pokleknil in zaklical z mo?nim glasom: »Gospod, ne pri?tevaj jim tega greha!« Ko je to rekel, je zaspal.

Raz 22,12-14.16-17.20

Glej, pridem kmalu in z mano pride moje pla?ilo, da povrnem vsakomur po njegovem delu. Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, za?etek in konec.  Blagor njim, ki perejo svoja obla?ila, da bi imeli pravico do drevesa ?ivljenja in da bi smeli stopiti skozi vrata v mesto.

Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da bi vam pri?eval o tem glede Cerkvá. Jaz sem Davidova korenina in rod, ble??e?a jutranja zvezda.« In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor poslu?a, naj re?e: »Pridi!« In kdor je ?ejen, naj pride. Kdor ho?e, naj zastonj zajame vodo ?ivljenja. Ta, ki pri?uje za te re?i, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

Jn 17,20-26

Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bi bili vsi eno, kakor si ti, O?e, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal. In jaz sem jim dal slavo, ki si jo dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno: jaz v njih in ti v meni, da bi bili popolnoma eno, da bo svet spoznal, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si mene ljubil. O?e, ho?em, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz, da bodo gledali mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred stvarjenjem sveta. Pravi?ni O?e, svet te ni spoznal, jaz pa sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in bom jaz v njih.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Razlaga Apd 7,55-60 
Sv. Teodoret iz Kira in sv. Beda ?astitljivi pravita: »?tefan vidi Kristusa, ki v svojem telesu stoji na Bo?ji desnici«, »in sicer kot spodbudo in kot znamenje nagrade za njegovo zvestobo«, pa dodaja Arator. Sv. Ambro? in sv. Beda ?astitljivi razlagata: »Kristus stoji tam kot tisti, ki se bojuje in ponuja svojo pomo?.« Sv. Avgu?tin dodaja, da »to videnje ne nasprotuje veri«, kar spet dopolnita sv. Ambro? in sv. Beda ?astitljivi: »saj sedi kot nekdo, ki sodi.« Sv. Irenej Lyonski razlaga: »?tefanovo posnemanje tistega, ki je odprl pot vstajenja, ni toliko fizi?no posnemanje temve? duhovno«, »saj nas pou?uje, kaj je ?ivljenje z vsemi svojimi nasprotji«, dodaja Arator, sv. Janez Krizostom in sv. Avgu?tin pa to misel dopolnita: »in kako moramo pokazati duha odpu??anja in ?rtvovanja nasproti tistim, ki nas ?elijo ubiti.« Arator in sv. Janez Krizostom prideta do zaklju?ka, da »tukaj smrt ni konec, temve? je za?etek ne?esa ve?jega.«

Razlaga sv. Avgu?tina odlomka Jn 17,20-26 
Gospod Jezus je pred svojim bli?njim trpljenjem, potem ko je s svojimi u?enci pojedel zadnjo ve?erjo, dolgo molil za svoje u?ence, ki jih je imenoval tudi apostoli. K tem pa je tudi dodal druge, ki bodo po njihovih besedah verovali vanj. S temi besedami je Jezus hotel objeti vse svoje, ne samo tiste, ki so bili ?e tedaj, ampak tudi tiste, ki bodo pri?li pozneje. Vse tiste namre?, ki bodo brez vsakr?nega dvoma po besedah apostolov verovali vanj, dokler se ne bo vrnil.

O?e nas ljubi v Sinu, ker nas je v njem izbral pred stvarjenjem sveta. Tisti pa, ki ljubi Edinorojenega, prav tako ljubi njegove, ki jih je posvojil Zanj in po Njem. Potem ko je Jezus rekel: »da bi bili tudi oni v naju eno« je dodal: »da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21). Kaj pravzaprav to pomeni? Morda to, da bo svet veroval samo tedaj, ko bomo vsi eno v O?etu in v Sinu? Eno bomo, ne zato, da bi lahko verovali, ampak ker smo verovali. To pa bo res tudi ?e v tem ?ivljenju, da bomo v mo?i skupne vere tisti, ki verujemo v edinega Zveli?arja eno, kakor je zatrdil Apostol: »Vi vsi pa ste eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28).

Misli Benedikta XVI. 

»In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom ?e razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih.«(Jn 17,26). Jasno je, da se Jezus s temi besedami predstavlja kot novi Mojzes, ki pripelje do konca to, kar se je za?elo z Mojzesom pri gore?em grmu. Bog je Mojzesu razodel svoje 'ime'. To 'ime' je ve? kakor beseda. Pomenilo je, da se je Bog dal poklicati, da bi vstopil v ob?estvo z Izraelom. Tako je v teku zgodovine Izraelove vere postajalo vedno o?itneje, da je bila z 'Bo?jim imenom' mi?ljena njegova 'imanenca': njegova navzo?nost sredi med ljudmi, v kateri je Bog docela tu in vendar neskon?no presega vse ?love?ko in svetno.

»Bo?je ime« pomeni: Bog, ki je navzo? med ljudmi. Tako je o jeruzalemskem templju re?eno, da Bog daje, da tam »prebiva njegovo ime' (5Mz, 12,11). Izrael si ni nikoli upal kar naravnost re?i: tu prebiva Bog. Izrael je vedel, da je Bog neskon?no velik, da presega in obsega ves svet. In vendar je Bog resni?no tu: On sam. To je mi?ljeno, kakor je re?eno: 'Bog daje, da tam prebiva njegovo ime'. Bog je resni?no navzo? in vendar vedno znova ostaja neskon?no ve?ji in nedoumljiv. 'Bo?je ime' je Bog sam, ki se nam podarja. Pri vsej gotovosti njegove bli?ine in ob vsem veselju nad tem Bog vedno ostaja neskon?no ve?ji.

Jezus govori iz tega razumevanja Bo?jega imena. Ko re?e, da je razodel Bo?je ime in ga bo ?e razodeval, tedaj s tem ne misli kak?ne nove besede, ki bi jo sporo?il ljudem kot posebej primerno poimenovanje za Boga. Razodetje imena je nov na?in navzo?nosti Boga med ljudmi, popolnoma nov na?in, kako je Bog navzo? pri ljudeh. Bog se v Jezusu popolnoma izro?a v svet ljudi: kdor vidi Jezusa, vidi O?eta (prim. Jn 14,9).

?e smemo re?i, da se je Bog v Stari zavezi s svojo imanenco podarjal v besedi in bogoslu?nem sre?anju, je ta imanenca zdaj postala ontolo?ka, bitnostna in osebnostna: v Jezusu je Bog postal ?lovek. Bog je vstopil v na?e bitje sámo. V Jezusu je Bog resni?no 'Bog z nami'. Z inkarnacijo, u?love?enjem, je Bog resni?no postal ?lovek. Ta novi na?in njegovega bivanja pa z Jezusovo daritvijo postane dogodek za vse ?love?tvo. Kot Vstali prihaja na novo, da bi vse ljudi naredil za svoje telo, za nov tempelj. 'Razodetje imena' meri na to, 'da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih' (Jn 17,26). Meri na preobrazbo vesolja, ki naj v edinosti s Kristusom ?isto na novo postane pravo bivali??e Boga.

»In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom ?e razodeval«. Ta podaritev Boga samega v Kristusu ni preteklost: 'in jim ga bom ?e razodeval'. Bog se v Kristusu nenehno pribli?uje ljudem, da bi se oni mogli pribli?ati njemu. Razodevati Kristusa, pomeni razodevati Boga. Po sre?anju s Kristusom se nam Bog pribli?uje, nas priteguje k sebi (prim. Jn 12,32), da bi nas tako reko? izpeljal onkraj nas samih v neskon?no prostranost svoje veli?ine in svoje ljubezni.

Misli pape?a Fran?i?ka

Homilija med sveto ma?o s kanonizacijo, 12. maja 2013 
»Na to 7. velikono?no nedeljo smo se zbrali, da bi z veseljem obhajali praznik svetosti. Zahvalimo se Bogu, ki je storil, da je zasvetila njegova slava, slava Ljubezni nad otrantskimi mu?enci, nad redovno sestro Lauro Montoya in nad redovno sestro Marijo Guadalupe Garcia Zavala. Pozdravljam vse, ki ste pri?li na to praznovanje iz Italije, Kolumbije, Mehike in iz drugih de?el ter se vam zahvaljujem«.

»Nove svetnike ?elimo sedaj videti v lu?i pravkar oznanjene Bo?je Besede. To je Beseda, ki nas je povabila k zvestobi Kristusu vse do mu?eni?tva, spomnila nas je na nujnost in lepoto, da ponesemo vsem Kristusa in njegov evangelij, spregovorila pa nam je tudi o pri?evanju brezpogojne ljubezni, brez katere tudi mu?eni?tvo in poslanstvo izgubita kr??anski okus.«

Najprej je sveti o?e v lu?i ?tefanovega mu?eni?tva, ki je bil poln Svetega Duha in je zaradi tega lahko hodil za Kristusom v popolni zvestobi vse do darovanja samega sebe, predstavil zgled otrantskih mu?encev in njihovo zvestobo Kristusu ter namenil vernikom zbranim na trgu sv. Petra slede?e besede: »Dragi prijatelji, ohranimo vero, ki smo jo prijeli in je na? resni?ni zaklad. Obnovimo svojo zvestobo Gospodu, pa ?eprav sredi ovir in nerazumevanja, saj nam bo Bog vedno dal mo? in vedrino. Ko ?astimo otrantske mu?ence, prosimo Boga, naj podpira ?tevilne kristjane, ki ravno sedaj, v teh ?asih in v ?tevilnih krajih sveta, ?e vedno trpijo zaradi nasilja, naj jim dá pogum biti zvesti in tudi, da odgovorijo na zlo z dobroto.«

Pape? Fran?i?ek je na podlagi Jezusove molitve iz dana?njega evangelija: »Prosim te za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame, da bi bili vsi eno, kakor si ti, O?e, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju« (Jn 17,20-21) predstavil Lauro Montoya, prvo kolumbijsko svetnico. Ta nas »u?i, naj bomo velikodu?ni do Boga in naj ne ?ivimo vere sami, temve? jo posredujmo naprej, da bomo prina?ali veselje evangelija z besedami in pri?evanjem ?ivljenja v vsako okolje,  v katerem se nahajamo.«

Pri tretji misli je sveti o?e prav tako izhajal iz Jezusovih besed dana?njega evangelija: »In razodel sem jim tvoje ime in jim ga bom ?e razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih, in jaz v njih.« (Jn 17,26), ko je predstavil sveto Marijo Guadalupe Garcia Zavala. »Ta nova mehi?ka svetnica nas vabi ljubiti, kakor nas je Jezus ljubil, kar pa pomeni, da se ne zapremo sami vase, v svoje te?ave, v lastne ideje, v lastne interese, ki nam povzro?ajo toliko ?kode, temve? naj gremo iz tega ven ter stopimo naproti tistemu, ki potrebuje na?o pozornost, razumevanje, pomo?, da bomo tako z obzirnimi, iskreno naklonjenimi ter ljube?imi dejanji, prinesli prisr?no bli?ino Bo?je ljubezni.«

Pape? Fran?i?ek je homilijo zaklju?il z besedami: »Zvestoba Kristusu in njegovemu evangeliju, oznanjevati ga z besedo in ?ivljenjem ter s tem pri?evati o Bo?ji ljubezni z na?o ljubeznijo, z na?o brezpogojno ljubeznijo do vseh, so svetli zgledi nauka, ki nam ga ponujajo danes razgla?eni svetniki in ki hkrati prebujajo vpra?anje o na?em kr??anskem ?ivljenju: Kako sem jaz zvest Kristusu? Ponesimo s seboj to vpra?anje ter ga ?ez dan premi?ljujmo: kako sem jaz zvest Kristusu? Sem sposoben spo?tljivo, a tudi pogumno pokazati svojo vero? Sem pozoren do drugih, opazim, ?e je kdo v stiski, imam pred o?mi, da je potrebno imeti rad vse brate in sestre?«