杏MAP导航

Apd 15,1-2.22-29

Pri?li pa so nekateri iz Judeje in u?ili brate: »?e se ne daste obrezati po Mojzesovi uredbi, se ne morete odre?íti.« Pavel in Barnaba sta se jim odlo?no postavila po robu in z njimi o tem nemalo razpravljala; sklenili so, naj Pavel in Barnaba in ?e nekaj drugih od njih odpotujejo k apostolom in stare?inam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vpra?anje.

Tedaj so apostoli in stare?ine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva mo?a in ju s Pavlom in Barnabom po?ljejo v Antiohijo; to sta bila Juda s priimkom Bársaba in Sila, mo?a, ki sta u?ivala ugled med brati. Po njiju so poslali tole pismo: »Mi, apostoli in stare?ine, va?i bratje, pozdravljamo brate iz vrst poganov v Antiohiji, Siriji in Kilikiji! Sli?ali smo, da so vas nekateri od na?ih, ?eprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v va?e du?e. Zato smo soglasno sklenili, da izberemo in po?ljemo k vam nekaj mo? skupaj z na?ima dragima Barnabom in Pavlom, ki sta svoje ?ivljenje zastavila za ime na?ega Gospoda Jezusa Kristusa. In poslali smo torej Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporo?ita. Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna dolo?ila: vzdr?ite se tega, kar je bilo ?rtvovano malikom, krvi in mesa zadavljenih ?ivali in ne?istovanja. ?e se boste tega varovali, boste prav ravnali. Pozdravljeni!«

Raz 21,10-14.22-23

Nato me je angel v duhu odnesel na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga in je imelo Bo?je veli?astvo. Njegov sijaj je bil podoben najdra?jemu kamnu, kamnu, kakor je kristalni jaspis. Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov. Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu. Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov. Sveti??a nisem videl v njem, kajti njegovo sveti??e je Gospod, Bog, vladar vsega, in Jagnje. Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, kajti razsvetljuje ga Bo?je veli?astvo in njegov svetilnik je Jagnje.

Jn 14,23-29

Jezus je odgovoril in mu (Judu, ne I?karjotu) rekel: »?e me kdo ljubi, se bo dr?al moje besede in moj O?e ga bo ljubil; pri?la bova k njemu in prebivala pri njem. Kdor me ne ljubi, se ne dr?i mojih besed; in beseda, ki jo sli?ite, ni moja, ampak od O?eta, ki me je poslal. To sem vam povedal, ko sem bil pri vas. Tola?nik pa, Sveti Duh, ki ga bo O?e poslal v mojem imenu, on vas bo u?il vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet. Va?e srce naj se ne vznemirja in ne pla?i. Sli?ali ste, da sem vam rekel: ?Odhajam in pridem k vam.? ?e bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k O?etu, saj je O?e ve?ji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.

Misli cerkvenih o?etov

Apd 15,1-2.22-29 
Sv. Janez Krizostom pravi: »Osrednje vpra?anje Lukove pripovedi in tudi Pavlovega pridiganja je vpra?anje obreze poganov. Pavel namre? ?e od vsega za?etka zagovarja stali??e, da obreza ni ve? potrebna. Zato se jim je zdelo, da Pavel ni vreden vere, saj so verjeli bolj tistim, ki so bili v Jeruzalemu. Pavel se je torej odpravil na pot v to mesto, a ne zato da bi zvedel tisto, kar morda ?e ni vedel, temve? da bi prepri?al tiste, ki so mu nasprotovali, da se tudi tisti, ki so v Jeruzalemu strinjajo z njim.« Sv. Janez Krizostom ob razlagi apostolskega pisma bratom v Antiohijo poka?e na veliko vrednost izro?ila ter nauka prejetega od o?etov. »Ti so namre? prepre?ili, da bi se nauk na?e vere izrodil v herezijo. Pavel ni bil poslan sam ali z Barnabo temve? skupaj z drugimi ?lani Cerkve zato, da ne bi bilo dvomov glede tega.« Sv. Beda ?astitljivi razlaga: »Voljo apostolov spremlja navzo?nost Svetega Duha, ki jih navdihuje, kako naj govorijo in delujejo pred vernim ljudstvom.« Sv. Ciril Jeruzalemski dodaja: »Tako so brez dvoumnosti izjavili, ?eprav so besede napisali ljudje torej apostoli, je ta predpis dal Sveti Duh.« Origen o tem ?e pravi: »Predpisi dani kristjanom so namre? pravi?no merilo morale in postave, kateri je bil dodan predpis samo glede tistih stvari, o katerih se ?love?ka zakonodaja ?e ni izrekla, a za katere se zdi, da so v soglasju z vero.«

Misli Benedikta XVI.

Prvo berilo iz Apostolskih del se nana?a na tako imenovani 'jeruzalemski koncil', na katerem so se soo?ili z vpra?anjem ali je potrebno poganom, ki so postali kristjani, nalo?iti izpolnjevanje Mojzesove postave. V dana?njem berilu, v katerem je izpu??ena razprava 'med apostoli in stare?inami', je samo kon?na odlo?itev, ki so jo zapisali v obliki pisma in so jo izro?ili dvema poslancema, ki sta ga odnesla v Antiohijo (prim Apd 15,22-29). To besedilo iz Apostolskih del je zelo primerno za nas, ki smo se zbrali k cerkvenemu sre?anju, saj nam pove o pomenu skupnostnega razlo?evanja glede velikih problematik, ki jih Cerkev sre?a na svoji poti in so jih raz?istili 'apostoli' in 'stare?ine' z lu?jo Svetega Duha, ki bo, kakor pravi dana?nji evangelij, spomnil vsega, kar je Jezus Kristus u?il (prim Jn, 14,26) ter tako pomagal kr??anski skupnosti hoditi v kr??anski ljubezni k polni resnici (prim Jn 16,13). Cerkveni voditelji razpravljajo in se soo?ijo med seboj, vendar vedno z versko dr?o poslu?anja Kristusove Besede v Svetem Duhu. Zato lahko na koncu re?emo: »Sveti Duh je sklenil in mi z njim...« (Apd 15,28). To metodo uporablja Cerkev tako pri manj?ih kot pri ve?jih sre?anjih. Ni samo stvar procedure, temve? je odsev same narave Cerkve, ki je skrivnost ob?estva s Kristusom v Svetem Duhu.

Sveti Duh in mi z njim.... To je namre? Cerkev: mi, skupnost verujo?ih, Bo?je ljudstvo skupaj s svojimi pastirji, smo poklicani hoditi po poti in sicer skupaj s Svetim Duhom, ki ga je O?e poslal v imenu Sina Jezusa, Duha Njega, ki 've?ji od vseh' in ki nam je bil dan po Kristusu, ki je postal 'majhen' zaradi nas. Sveti Duh Paraklit, Advokat, torej Zagovornik in Tola?nik. Po njem ?ivimo v Bo?ji navzo?nosti, v poslu?anju njegove Besede, varni vsakega nemira in strahu, saj imamo v srcu mir, ki nam ga je zapustil Jezus in ki nam ga svet ne more dati (prim Jn 14,26-27). Sveti Duh spremlja Cerkev na poti, ki se razteza med prvim in drugim Kristusovim prihodom: »Odhajam in pridem k vam« (Jn 14,28), kakor je rekel Jezus svojim apostolom. Med Kristusovim 'odhodom' in njegovo 'vrnitvijo' je ?as Cerkve, Njegovega telesa.

Nova zaveza nam predstavlja Kristusa, kot O?etovega poslanca. Jezus, ?e posebej v Janezovem evangeliju, ve?krat govori o sebi v odnosu z O?etom, ki ga je poslal na svet. Tako tudi v dana?njem besedilu Jezus pravi: »in beseda, ki jo sli?ite, ni moja, ampak od O?eta, ki me je poslal« (Jn 14,24). Dragi prijatelji, v tem trenutku smo povabljeni, usmeriti pogled na Njega, saj poslanstvo Cerkve obstaja samo kot nadaljevanje Kristusovega poslanstva: »Kakor je O?e mene poslal, tudi jaz vas po?iljam« (Jn 20,21). Evangelist zelo jasno prestavi, da se ta izro?itev poslanstva zgodi v Svetem Duhu: »In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: 'Prejmite Svetega Duha!'« (Jn 20,22). Jezusovo poslanstvo se je dopolnilo v ljubezni. On je namre? pri?gal na svetu ogenj Bo?je ljubezni (prim. Lk 12,49).

Misli pape?a Fran?i?ka

Homilija med sveto ma?o za cerkvene bratov??ine, 3. maj 2013 
»Vesel sem, da na poti Leta vere, obhajam to evharistijo, ?e posebej posve?eno bratov??inam, tradicionalnim resni?nostim v Cerkvi, ki so v novej?em obdobju do?ivele prenovo in ponovno odkritje«. Tako je dejal pape? Fran?i?ek na za?etku homilije med dopoldansko sveto ma?o na Trgu sv. Petra okoli ?estdeset tiso? romarjem, predvsem ?lanom razli?nih cerkvenih bratov??in z vsega sveta.

Izhajajo? iz dana?njega odlomka Janezovega evangelija je sveti o?e dejal: »Kdor ljubi Gospoda Jezusa, sprejme vase Njega in O?eta, sprejme po Svetem Duhu v svoje srce evangelij. S tem je nakazano sredi??e iz katerega mora izhajati in k kateremu mora vse voditi: ljubiti Boga, biti Kristusovi u?enci tako, da se ?ivi evangelij. Ko vas je nagovoril Benedikt XVI. je uporabil besedo: evangeljskost... Vedno zajemajte pri Kristusu, neusahljivemu izviru, krepite va?o vero, tako da skrbite da duhovno formacijo. osebno in skupno molitev ter bogoslu?je.«

Sveti o?e je nadalje na primeru prvega jeruzalemskega koncila, kot je opisan v dana?njem prvem berilu iz Apostolskih del, dejal, da je bilo potrebno v porajajo?i se Cerkvi z razlo?evanjem priti do tega, kaj je bistveno za biti kristjani. »To je bila previdnostna prilo?nost, da so bolje razumeli, kaj je bistveno, torej verovati v Jezusa Kristusa, ki je umrl in vstal zaradi na?ih grehov ter ljubiti se, kakor nas je On ljubil. Toda zapomnite si, te?av niso re?evali zunaj Cerkve, temve? znotraj Cerkve. Tukaj je drugi element, ki bi ga vam rad navedel, kakor je to storil Benedikt XVI.:  to je cerkvenost. Ljudska pobo?nost je pot, ki vodi k bistvenemu, seveda, ?e je ?iveta v Cerkvi in v globoki povezanosti z va?imi pastirji. Dragi bratje in sestre, Cerkev vas ima rada. Ste namre? kot ?ive celice, kot ?ivi kamni, v njeni skupnosti dejavna navzo?nost.«

»Ho?em dodati ?e tretjo besedo, ki mora biti prav tako zna?ilna za vas: misijonskost.« Potem ko je sveti o?e opisal to zna?ilnost bratov??in, kakor je opisana v konstituciji Lumen gentium, 53 (Lu? ljudstvom) in v dokumentu iz Aparecide (264. poglavje), je dodal: »Ko greste v romarsko sveti??e in gre z vami vsa dru?ina, va?i otroci, s tem vr?ite evangelizacijo. Potrebno je, da to ?e naprej delate. Tudi vi ste evangelizatorji... Bodite misijonarji Bo?je ljubezni in ne?nosti! Bodite misijonarji usmiljenja Boga, ki nam vedno odpu??a, nas vedno ?aka, nas tako zelo ljubi!«

Pape? Fran?i?ek je na koncu homilije zbral skupaj vse tri zna?ilnosti in jim jih izro?il kot popotnico: »Evangeljskost, cerkvenost, misijonskost. Tri besede! Ne pozabite jih. Evangeljskost, cerkvenost, misijonskost.«

Raduj se, Kraljica nebe?ka, 1. maj 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangelij nas ponovno popelje v dvorano zadnje ve?erje, ko je Jezus med zadnjo ve?erjo, preden se je soo?il s trpljenjem in smrtjo na kri?u, apostolom obljubil dar Svetega Duha, ki bo imel nalogo u?iti in spomniti na njegove besede skupnost u?encev. Jezus sam pravi: 'Tola?nik pa, Sveti Duh, ki ga bo O?e poslal v mojem imenu, on vas bo u?il vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal' (Jn 14, 26). U?iti in spomniti je to, kar dela Sveti Duh v na?ih srcih.

V trenutku ko se je za?el vra?ati k O?etu, Jezus napove prihod Duha, ki bo u?ence predvsem u?il v polnosti razumeti pomen evangelija, ga sprejeti v svoje bivanje in ga napraviti preko pri?evanja ?ivega ter delujo?ega. Medtem ko ravno izro?a 'apostolom', kar pravzaprav pomeni 'poslanim', poslanstvo ponesti oznanilo evangelija vsemu svetu, Jezus obljubi, da ne bodo ostali sami. Z njimi bo Sveti Duh, Tola?nik, ki bo ob njih, ?e ve?, bo v njih, da jih bo branil in podpiral. Jezus se vra?a O?etu, toda nadaljuje s spremljanjem in pou?evanjem svojih u?encev preko daru Duha.

Drugi vidik poslanstva Svetega Duha je v pomo?i apostolom, da se spominjajo Jezusovih besed. Sveti Duh ima nalogo, da prebudi spomin, spomni na Jezusove besede. Bo?anski U?itelj je ?e sporo?il vse tisto, kar je nameraval zaupati apostolom, saj je z Njim, u?love?eno Besedo, razodetje dopolnjeno. Sveti Duh bo spominjal na Jezusovo pou?evanje sredi razli?nih konkretnih okoli??in ?ivljenja, da jih bo mogo?e udejanjiti. In ravno to se dogaja v Cerkvi ?e danes, ko jo vodi lu? in mo? Svetega Duha, da lahko prina?a vsem dar zveli?anja, torej Bo?jo ljubezen in usmiljenje. Na primer, ko vi vsak dan berete, kot sem vam priporo?al, vsak dan odlomek evangelija, nas Sveti Duh vodi, da si zapomnim in da razumem.

Mi nismo sami. Jezus je blizu nas, je sredi med nami, je v nas! Njegova nova navzo?nost v zgodovini se dogaja po daru Svetega Duha, preko katerega je mogo?e vzpostaviti ?iv odnos z Njim, Vstalim Kri?anim. Sveti Duh, vlit v nas po zakramentih krsta in birme, deluje v na?em ?ivljenju. Vodi nas preko na?ina razmi?ljanja, delovanja, razlo?evanja, kaj je dobro in kaj je zlo. Pomaga nam udejanjati Jezusovo karitativno ljubezen, Njegovo podaritev za druge, ?e posebej za tiste najbolj potrebne.

Nismo sami! Znamenje navzo?nosti Svetega Duha je tudi mir, ki ga Jezus podarja svojim u?encem: »Svoj mir vam dam« (v. 27). Ta je druga?en od tistega, ki si ga ljudje vo??imo in sku?amo uresni?iti. Jezusov mir izvira iz zmage nad grehom, sebi?nostjo, ki nam onemogo?ata ljubiti se kot bratje. Bo?ji dar je tudi znamenje njegove navzo?nosti. Vsak u?enec, ki je danes poklican hoditi za Jezusom tako, da nosi kri?, prejme vase mir Vstalega Kri?anega v gotovosti njegove zmage in pri?akovanju njegove dokon?ne vrnitve.

Naj nam Devica Marija pomaga u?ljivo sprejeti Svetega Duha kot notranjega U?itelja in kot ?ivi spomin Kristusa na vsakodnevni poti.

Raduj se, Kraljica nebe?ka, nedelja, 26. maj 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te 6. velikono?ne nedelje nam prestavlja odlomek Jezusovega govora namenjenega apostolom med zadnjo ve?erjo (prim. Jn 14,23-29). Govori o delu Svetega Duha in jim da obljubo: »Tola?nik pa, Sveti Duh, ki ga bo O?e poslal v mojem imenu, on vas bo u?il vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal« (v. 26.).

Medtem ko se pribli?uje trenutek kri?a, Jezus zagotavlja apostolom, da ne bodo ostali sami. Z njimi bo vedno Sveti Duh, Tola?nik, ki jih bo podpiral v poslanstvu ponesti evangelij vsemu svetu. V izvirnem gr?kem jeziku pojem »παρ?κλητο?, (paràcletos)« pomeni njega, ki se postavi zraven, da bi podpiral in tola?il. Jezus se vra?a k O?etu, vendar nadaljuje s pou?evanjem in spodbujanjem u?encev preko delovanja Svetega Duha.

V ?em je poslanstvo Svetega Duha, ki ga Jezus obljublja kot dar? To pove On sam: »u?il vas bo vsega in vas spomnil vsega, kar sem vam povedal«. Med svojim zemeljskim ?ivljenjem je Jezus ?e prenesel apostolom vse, kar jim je hotel zaupati. Dovr?il je bo?ansko razodetje, torej vse to, kar je O?e hotel re?i ?love?tvu s Sinovim u?love?enjem. Naloga Svetega Duha pa je spomniti, dati razumeti v polnosti in voditi v konkretno uresni?itev Jezusovega nauka. Ravno to pa je tudi poslanstvo Cerkve, ki ga uresni?uje skozi dolo?en stil ?ivljenja, za katerega so zna?ilne nekatere zahteve: vera v Gospoda in spolnjevanje njegove Besede; dojemljivost za delovanje Duha, ki nenehno ka?e na ?ivega in navzo?ega Vstalega Gospoda; sprejem njegovega miru in pri?evanje tega z dr?o odprtosti in sre?anja z drugim.

Za uresni?itev vsega tega pa Cerkev ne more ostati stati?na, temve? je z dejavno udele?bo vsakega kr??enega, poklicana delovati kot skupnost na poti, ki jo po?ivlja in jo podpira lu? in mo? Svetega Duha, ki dela vse stvari nove. Gre za to, da se osvobodimo posvetnih vezi, kot so na?i pogledi, na?e strategije, na?i cilji, ki pogosto ote?ujejo pot vere ter se postavimo v dojemljivo poslu?anje Gospodove Besede. Tako nas bo Bo?ji Duh vodil in bo vodil Cerkev, da se zasveti njeno pristno, lepo in svetlo obli?je, kakor ga je hotel Kristus.

Gospod nas danes vabi, naj odpremo srce daru Svetega Duha, da nas bo vodil po poteh zgodovine. Dan za dnem nas On vzgaja po logiki evangelija, ki je logika sprejemajo?e ljubezni tako, da nas u?i vsega in nas spomni vsega, kar nam je Gospod povedal.

Naj Marija, ki jo v tem mesecu maju ?astimo in prosimo s posebno pobo?nostjo kot na?o nebe?ko mater, vedno varuje Cerkev in vse ?love?tvo. Ona, ki je s poni?no in pogumno vero v polnosti sodelovala s Svetim Duhom za u?love?enje Bo?jega Sina, naj pomaga tudi nam, da se bomo pustili pou?iti in voditi Tola?niku in bomo lahko sprejeli Bo?jo Besedo ter jo pri?evali s svojim ?ivljenjem.

Raduj se, Kraljica nebe?ka, nedelja, 22. maj 2022 
Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja Jezus, ko se poslavlja od svojih u?encev med zadnjo ve?erjo, izre?e neke vrste testament: »Mir vam zapustim«. In takoj za tem doda: »Svoj mir vam dam« (Jn 14,27). Zaustavimo se pri teh dveh kratkih stavkih.

Najprej mir vam zapustim. Jezus se poslavlja z besedami, ki izra?ajo ljubezen in vedrino. To pa po?ne v trenutku, ki je povsem nekaj drugega kot veder. Juda je od?el, da bi ga izdal, Peter ga bo zatajil, skoraj vsi pa ga bodo zapustili. Gospod to ve, pa vendar jim ne o?ita, ne uporablja strogih besed, ne izreka trdih govorov. Namesto, da bi pokazal vznemirjenost, ostane vljuden do konca. Neki pregovor pravi, da se umre tako, kot se ?ivi. Zadnje Jezusove besede so pravzaprav bistvo njegovega ?ivljenja. Ob?uti strah in bole?ino, vendar ne da prostor zameri in protestu. Ne pusti se zapasti v zagrenjenost, ne da si du?ka, ni nestrpen. Je v miru, takem miru, ki prihaja iz njegovega krotkega srca, v katerem je zaupanje. Od tu izvira mir, ki ga Jezus zapu??a. Kajti drugemu ne moremo zapustiti mir, ?e ga nimamo v sebi. Ne more? dati miru, ?e nisi v miru.

Mir vam zapustim. S tem Jezus poka?e, da je krotkost mo?na. On jo je utelesil ravno v najte?jem trenutku. ?eli pa si, da se tako vedemo tudi mi, ki smo dedi?i njegovega miru. Ho?e, da smo krotki, odprti, razpolo?ljivi za poslu?anje, sposobni razelektriti spore in tkati soglasje. To je Jezusovo pri?evanje in velja ve? kot tiso? besed in ve? kot ?tevilne pridige. Vpra?ajmo se, ?e mi, Gospodovi u?enci, v krajih kjer ?ivimo, se obna?amo tako, da pomirjamo napetosti in uga?amo spore? Se mi med trenji s kom, takoj odzovemo, vzrojimo ali pa znamo odgovoriti z nenasiljem ter s krotkimi besedami in dejanji? Vsakdo naj se vpra?a, kako se odzove.

Tak?na krotkost pa ni lahka. Koliko napora je potrebnega, da se na razli?nih nivojih razelektri napetost! Tukaj pa nam pride na pomo? Jezusov drugi stavek svoj mir vam dam. Jezus ve, da sami nismo sposobni ohraniti mir in je zato potrebna pomo?, dar. Mir je na?e prizadevanje, predvsem pa je Bo?ji dar. Jezus namre? pravi: »svoj mir vam dam; jaz vam ga dajem, a ne, kakor ga daje svet« (v. 27). Kaj je ta mir, ki ga svet ne pozna in nam ga Gospod podarja? Ta mir je Sveti Duh, Jezusov isti Duh. To je navzo? Boga v nas, to je »mo? Bo?jega miru«. On, Sveti Duh je, ki razoro?i srce in ga napolni z vedrino. On, Sveti Duh je, ki omeh?a trdoto in pogasi sku?njave, da bi napadali druge. On, Sveti Duh je, ki nas spomni, da so ob nas bratje in sestre in ne ovire ter nasprotniki. On, Sveti Duh je, ki nam da mo? odpu??anja, sprave in ponovnega za?etka. In z Njim se postane mo?je in ?ene miru.

Dragi bratje in sestre, noben greh, nobena zgre?enost, nobena zamera nam ne sme vzeti poguma, da z vztrajnostjo prosimo dar Svetega Duha, ki nam daje mir. Bolj ko ?utimo, da je srce razburjeno, bolj ko v sebi ?utimo vznemirjenost, nestrpnost, jezo, ?e bolj moramo prositi Gospoda za Duha miru. Navadimo se vsak dan re?i: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. To je lepa molitev. Skupaj jo izrecimo: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Nisem dobro sli?al: »Gospod, daj mi svoj mir, daj mi Svetega Duha«. Prosimo ga tudi za tiste, ki ?ivijo ob nas, za tiste, ki jih vsak dan sre?amo, za voditelje narodov.

Marija naj nam pomaga sprejeti Svetega Duha, da bomo delavci za mir.