Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za 4. velikono?no nedeljo
Apd 13,14.43-52
(Pavel in Barnaba) pa sta iz Perge potovala dalje in pri?la v pizidijsko Antiohijo. Na sobotni dan sta ?la v shodnico in sedla. Ko pa se je zbor raz?el, se je veliko Judov in pobo?nih spreobrnjencev pridru?ilo Pavlu in Barnabi. Ona dva pa sta se z njimi pogovarjala in jih spodbujala, naj vztrajajo v Bo?ji milosti.
Naslednjo soboto se je zbralo skoraj vse mesto, da bi sli?ali Gospodovo besedo. Ob pogledu na mno?ice so bili Judje polni nevo??ljivosti; ugovarjali so Pavlovim besedam in preklinjali. Pavel in Barnaba pa sta odkrito in pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti Bo?ja beseda. Ker pa jo zavra?ate in se sami nimate za vredne ve?nega ?ivljenja, glejte, se obra?ava k poganom. Tako nam je namre? naro?il Gospod: Postavil sem te za lu? narodom, da bo? v odre?enje do skrajnih mej sveta.«
Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveli?evali Gospodovo besedo; in vsi, ki so bili odlo?eni za ve?no ?ivljenje, so sprejeli vero. In Gospodova beseda se je ?irila po vsej de?eli. Medtem pa so Judje nahujskali pobo?ne in ugledne ?ene in mestne prvake; pod?gali so preganjanje zoper Pavla in Barnaba in ju izgnali iz svojih krajev. Ona dva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij. Tudi u?enci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.
Raz 7,9.14-17
Zatem se mi je prikazala velika mno?ica, ki je nih?e ne bi mogel pre?teti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela obla?ila, v rokah pa so dr?ali palmove veje.
Rekel sem mu (nekomu izmed stare?in): »Moj gospod, ti ve?.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so pri?li iz velike stiske in so oprali svoja obla?ila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo. Zato so pred Bo?jim prestolom in no? in dan slu?ijo Bogu v njegovem sveti??u; in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj ?otor nad njimi. Ne bodo ve? la?ni in ne bodo ve? ?ejni in ni? ve? jih ne bo ?galo sonce ne kakr?na koli pripeka. Kajti Jagnje, ki sedi na sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k izvirkom ?ivih vodá; in Bog bo obrisal vse solze z njihovih o?i.«
Jn 10,27-30
Moje ovce poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile in nih?e jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj O?e, ki mi jih je dal, je ve?ji od vseh, in nih?e jih ne more iztrgati iz O?etove roke. Jaz in O?e sva eno.
Razlaga cerkvenih o?etov
Apd 13,14.43-52
Sv. Janez Krizostom pravi: »V Antiohiji prvi? vidimo Pavla pridigati. Tam, kjer je ?e bila Beseda posejana, se on ne zaustavi, kamor pa ?e ni pri?la, pa ostane. Pavel je dobro vedel, kak?na milost mu je bila podeljena in se je zato z vso gore?nostjo trudil, da bi to spoznali tudi drugi.« Sv. Janez Krizostom ?e pravi: »Ne samo, da je Pavel pri poslu?alcih dosegel odobravanje, temve? je pri njih uspel ustvariti ?eljo poslu?ati ga. Vendar pa sta apostola zaradi dr?e Judov odkrito izjavila, da se bosta obrnila na pogane. Pavlov govor je bil izjemno odkrit, a tudi izjemno blag, saj je jasno pokazal, da spo?tuje Bo?ji na?rt, po katerem je treba sprejeti tudi pogane.« Amonij Aleksandrijski to misel razlo?i: »Bog je razglasil, da nih?e ni nevreden biti zveli?an, oziroma, da bi vstopil v nebe?ko kraljestvo. Vendar pa je sodba o tem, kakor tudi, kaj bo z nami v prihodnje, odvisna od nas.« Sv. Beda ?astitljivi dodaja: »Apostoli so torej del bo?jega na?rta ter polnost hotenja njegove sodbe, saj to, kar je bilo posebej re?eno Kristusu na?emu Gospodu, apostoli smatrajo, da je bilo re?eno njim.«
Misli Benedikta XVI.
Na ?etrto velikono?no nedeljo, imenovano nedelja 'Dobrega Pastirja', obhajamo svetovni dan molitve za duhovne poklice. V pridiganju apostolov in njihovih naslednikov odmeva Kristusov glas, ki kli?e k ob?estvu z Bogom in k polnosti ?ivljenja, kakor to beremo v dana?njem Janezovem evangeliju: »Moje ovce poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile in nih?e jih ne bo iztrgal iz moje roke« (Jn 10,27-28). Samo Dobri Pastir z neizmerno ne?nostjo varuje svojo ?redo in jo brani pred zlom in samo njemu lahko verniki popolnoma zaupajo.
Jezus govori o sebi kot o Dobrem Pastirju, ki da ve?no ?ivljenje svojim ovcam (prim. Jn 10,28). Podoba pastirja je precej zakoreninjena v Stari zavezi in je priljubljena tudi v kr??anskem izro?ilu. Naziv »pastir Izraela« so preroki pripisovali bodo?emu Davidovemu potomcu ter je zato nedvomno mesijansko opredeljen (prim. Ez 34,23). Jezus je pravi Pastir Izraela, saj je Sin ?lovekov, ki je hotel z ljudmi deliti ?love?ko pogojenost, da bi jim podaril novo ?ivljenje in jih popeljal v zveli?anje. Pomenljivo je, da evangelist k besedi 'pastir' doda pridevnik kalós, torej lep, ki ga uporablja samo za Jezusa ter za njegovo poslanstvo. Tudi v pripovedi o svatbi v Kani, uporabi ta pridevnik dvakrat, ko z njim ozna?i vino, ki ga je Jezus dal. V tem vinu z lahkoto vidimo simbol za dobro vino mesijanskih ?asov (prim. Jn 2,10).
»Jaz jim dam (torej svojim ovcam) ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile« (Jn 10,28). Tako je zatrdil Jezus kmalu za tem, ko je dejal: »Dobri pastir da svoje ?ivljenje za ovce« (Jn 10,11). Janez uporabi glagol tithénai- dati, ki ga ponovi v 15., 17. in 18. vrstici. Na isti glagol naletimo v pripovedi o zadnji ve?erji, ko je Jezus »odlo?il« svoja obla?ila in jih je potem »spet vzel'« (prim. Jn 13,4.12). Povsem jasno se ?eli na ta na?in potrditi, da Odre?enik popolnoma svobodno razpolaga s svojim ?ivljenjem tako, da ga lahko daruje in ga ponovno svobodno prejme. Kristus je resni?ni Dobri Pastir, ki je dal svoje ?ivljenje za svoje ovce, za nas, ko se je ?rtvoval na kri?u. On pozna svoje ovce in one poznajo njega, kakor ga O?e pozna in On pozna O?eta (prim. Jn 10, 14-15). Ne gre za intelektualno poznavanje, temve? za globok oseben odnos, gre za poznavanje srca, lastno tistemu, ki ljubi in ki je ljubljen, ki je zvest in ki ve, da mu lahko zaupa. To je poznavanje v ljubezni, v mo?i katere Pastir vabi svoje, naj hodijo za njim in ki jo v polnosti razodene, ko jim podari ve?no ?ivljenje (prim. Jn 10,27-28).
Misli pape?a Fran?i?ka
Raduj se, Kraljica nebe?ka, 21. april 2013
Dragi bratje in sestre, dober dan. ?etrto velikono?no nedeljo zaznamuje evangelij o Dobrem Pastirju, ki ga beremo vsako leto. Dana?nji odlomek prina?a te Jezusove besede: »Moje ovce poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile in nih?e jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj O?e, ki mi jih je dal, je ve?ji od vseh, in nih?e jih ne more iztrgati iz O?etove roke. Jaz in O?e sva eno« (Jn 10,27-30). V teh ?tirih vrsticah je celotno Jezusovo sporo?ilo, je sredi??e njegovega evangelija. Vabi nas namre? k udele?enosti pri njegovem odnosu z O?etom in to je ve?no ?ivljenje.
Jezus ?eli s svojimi prijatelji vzpostaviti odnos, ki je odsev odnosa, ki ga ima On z O?etom. Ta je v popolnem zaupanju medsebojne pripadnosti ter v globokem ob?estvu. Jezus, da bi izrazil to globoko zvezo, ta prijateljski odnos, uporablja podobo pastirja v odnosu do svojih ovac. On jih kli?e in one prepoznajo njegov glas, odgovorijo na njegov klic in gredo za njim. Zelo lepa je ta prilika! Nagovarja nas ta skrivnost o glasu. ?e v materinem telesu se nau?imo prepoznati njen glas in glas o?eta. Iz barve glasu zaznamo ljubezen ali zani?evanje, toplino ali hladnost. Jezusov glas pa je edinstven! ?e se ga nau?imo prepoznati, nas bo On vodil po poti ?ivljenja, po poti, ki gre onkraj brezna smrti.
Jezus pa v nekem trenutku re?e to, kar se nana?a na njegove ovce: »Moj O?e, ki mi jih je dal« (Jn 10,29). To je zelo pomembno, je globoka skrivnost, ki je ni lahko razumeti. ?e ?utim, da me Jezus privla?i in njegov glas ogreje moje srce, je to zaradi O?eta, ki je v mojo notranjost polo?il ?eljo po ljubezni, resnici, ?ivljenju, lepoti... in Jezus je vse to v polnosti! To nam pomaga razumeti skrivnost poklicanosti, ?e posebej klica k posebni posvetitvi. V?asih nas Jezus kli?e, nas vabi hoditi za njim, pa se mi niti ne zavemo, da je On, kakor se je to zgodilo mlademu Samuelu. Veliko mladih je danes tukaj na trgu. Veliko vas je, a ne? Se vidi! Veliko vas je mladih tu na trgu. Rad bi vas vpra?al, ?e ste ?e kdaj sli?ali Gospodov glas, ki vas je po ?elji, nemiru, vabil hoditi za njim bolj od blizu? Ste ga sli?ali? Ne sli?im. Sedaj da! Ste imeli ?eljo biti Jezusovi apostoli? Mladost je potrebno zastaviti za velike ideale. Mislite tudi vi tako? Se strinjate? Vpra?aj Jezusa, kaj ?eli od tebe in bodi pogumen. Bodi pogumna! Vpra?aj Ga! V ozadju in pred vsakim klicem v duhovni?tvo ali v posve?eno ?ivljenje, je vedno mo?na in intenzivna molitev nekoga: babice, dedka, o?eta, matere, skupnosti... Poglejte zakaj je Jezus rekel: »Prosíte torej Gospoda ?etve, naj po?lje delavce na svojo ?etev« (Mt 9,38). Poklici se porodijo v in iz molitve in samo z molitvijo se lahko ohranijo in prina?ajo sadove. V?e? mi je to poudariti prav danes, ko je Svetovni dan molitve za duhovne poklice. ?e posebej molimo za nove duhovnike rimske ?kofije, ki sem jih dopoldne posvetil.
Prosimo Marijo za pripro?njo. Deset mladih je reklo »da« Jezusu in so bili danes dopoldne posve?eni v duhovnike. Kako lepo je to! Prosimo za pripro?njo Marijo, ki je ?ena istega »da«. Marija je izrekala »da« vse svoje ?ivljenje. Ona se je nau?ila prepoznavati Jezusov glas od trenutka, ko ga je za?ela nositi v svojem telesu. Naj nam Marija, na?a Mati, pomaga vedno bolje poznati Jezusov glas in hoditi za njim, da bomo hodili po poti ?ivljenja! Hvala! Hvala za pozdrave, toda, pozdravite Jezusa! »Jezus!« Glasno! Vsi skupaj molimo k Mariji.«
Raduj se, Kraljica nebe?ka, 17. april 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangelij (Jn 10,27-30) nam ponuja nekatere izraze, ki jih je izrekel Jezus med praznikom posvetitve Jeruzalemskega templja, ki so ga obhajali konec decembra. Bil je na podro?ju templja in morda mu je ograjen sveti prostor navdihnil podobo ov?je staje in pastirja. Jezus se je predstavil kot »dobri pastir« reko?: »Moje ovce poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile in nih?e jih ne bo iztrgal iz moje roke« (vv. 27-28). Te besede nam pomagajo razumeti, da se nih?e ne more imeti za Jezusovega u?enca, ?e ne poslu?a njegovega glasu. To »poslu?ati«, pa ni povr?no temve? dejavno in sicer do te mere, da je mo?no resni?no medsebojno poznavanje, iz katere pa potem izhaja resni?na velikodu?na hoja, izra?ena z besedami: »in hodijo za menoj« (v. 27). Gre torej za poslu?anje ne samo u?esa, temve? tudi srca!
Torej, podoba pastirja in ovac nakazuje na tesen odnos, ki ga ?eli Jezus vzpostaviti z vsakim od nas. On je na? voditelj, na? u?itelj, na? prijatelj, na? zgled, predvsem pa na? Zveli?ar. Kar potrjuje naslednji stavek evangeljskega odlomka: »In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile in nih?e jih ne bo iztrgal iz moje roke« (v. 28). Kdo lahko tako govori? Samo Jezus, kajti Jezusova »roka« je eno z O?etovo »roko«, in O?e je ve?ji od vseh (prim. v. 29).
Te besede nam sporo?ajo ob?utje popolne gotovosti in neizmerne ne?nosti. Na?e ?ivljenje je popolnoma varno v Jezusovih in O?etovih rokah, ki so eno; ena ljubezen, eno usmiljenje, razodeti enkrat za vselej v daritvi na kri?u. Da bi re?il izgubljene ovce, ki smo vsi mi, je Pastir postal jagnje in se je pustil zaklati, da bi vzel nase in tako odvzel greh sveta. Na ta na?in nam je On podaril ?ivljenje, ?ivljenje v obilju (prim. Jn 10,10). Ta skrivnost se obnavlja s presenetljivo poni?nostjo na evharisti?ni mizi. Tam se ovce zbirajo, da se nahranijo, tam postajajo eno med sabo in z Dobrim Pastirjem.
Zato nas ni ve? strah. Na?e ?ivljenje je ?e re?eno pogubljenja. Ni? in nih?e nas ne more iztrgati iz Jezusovih rok, saj ni? in nih?e ne more premagati njegove ljubezni. Jezusova ljubezen je vidna. Hudi?, velik sovra?nik Boga in njegovih stvaritev, nas sku?a na razli?ne na?ine iztrgati od ve?nega ?ivljenja. Toda hudi? ne more ni?, razen ?e mu mi odpremo vrata svoje du?e, ko sledimo njegovemu varljivemu dobrikanju.
Devica Marija je poslu?ala in ubogljivo sledila glasu Dobrega Pastirja. Naj nam ona pomaga, da bomo z veseljem sprejeli Jezusovo povabilo ter postali njegovi u?enci in tako vedno ?iveli v gotovosti, da smo v o?etovskih rokah Boga.
Raduj se, Kraljica nebe?ka, 12. maj 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeliju (prim. Jn 10,27-30) se Jezus predstavi kot pravi Pastir Bo?jega ljudstva. Govori o odnosu, ki ga ve?e na ovce iz ?rede, torej na svoje u?ence in vztraja pri dejstvu, da je to odnos medsebojnega poznavanja. »Moje ovce poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam ve?no ?ivljenje; nikoli se ne bodo pogubile« (vv. 27-28). ?e bomo pozorno brali ta stavek, bomo videli, da se Jezusovo delo izra?a v nekaterih dejanjih: On govori, pozna, da ve?no ?ivljenje, varuje.
Dobri Pastir Jezus je pozoren na vsakega od nas, i??e nas in nas ljubi, namenja nam svojo besedo, v globine pozna na?e srce, na?e ?elje in na?a upanja, kakor tudi na?e polome ter na?a razo?aranja. Sprejema nas in ljubi tak?ne kot smo, z vsemi na?imi odlikami in na?imi pomanjkljivostmi. Vsakemu od nas On »da ve?no ?ivljenje«, ponudi nam torej mo?nost, da ?ivimo polno ?ivljenje brez konca. Nadalje nas z ljubeznijo varuje in vodi ter nam pomaga prekora?iti neprehodne steze in tvegajo?e poti, ki se pojavijo na poti na?ega ?ivljenja.
H glagolom in dejanjem, ki opisujejo na?in, s katerim je Jezus Dobri Pastir v odnosu s svojimi, so dodani glagoli, ki se ti?ejo ovac, nas: »poslu?ajo moj glas«, »hodijo za menoj«. To sta dejanji, ki ka?eta, kako moramo mi odgovoriti na Gospodovo ne?no in skrbno dr?o do nas. Poslu?ati in prepoznati njegov glas namre? vklju?uje doma?nost z Njim, ki se utrjuje v molitvi, med sre?anjem iz srca do srca z bo?jim U?iteljem in Pastirjem na?ih du?. Ta doma?nost v nas, ko smo odprti zanj, pove?uje ?eljo, da bi hodili za njim in iz?li iz labirinta zgre?enih poti, opustili sebi?no obna?anje ter se tako napotili po novih poteh bratstva in darovanja samega sebe v posnemanju njega.
Ne pozabimo, da je Jezus edini Pastir, ki nam govori, nas pozna, nam da ve?no ?ivljenje in nas varuje. Mi smo njegova ?reda in se moramo samo potruditi prisluhniti njegovemu glasu, ko z ljubeznijo preiskuje iskrenost na?ih src. In iz te stalne doma?nosti z na?im Pastirjem izvira veselje hoje za njim, v tem pogovoru z Njim in to da se pustimo voditi k polnosti ve?nega ?ivljenja.
Obrnimo se sedaj na Marijo, Mater Kristusa Dobrega Pastirja. Ona, ki je brez odla?anja odgovorila na Bo?ji klic, naj pomaga ?e posebej tistim, ki so poklicani v duhovni?tvo ter v posve?eno ?ivljenje, da bi z veseljem in razpolo?ljivostjo sprejeli Kristusovo povabilo biti njegovi tesnej?i sodelavci pri oznanjevanju evangelija in v slu?bi Bo?jega kraljestva v tem na?em ?asu.
Raduj se, Kraljica nebe?ka, 8. maj 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja nam govori o povezavi, ki je med Gospodom in vsakim od nas (prim. Jn 10,27-30). Da, bi to storil, uporablja ne?no in lepo podobo pastirja, ki je s svojimi ovcami. To razlo?i s tremi glagoli: »Moje ovce«, pravi Jezus, »poslu?ajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj« (v. 27). Trije glagoli: poslu?ati, poznati, hoditi za. Poglejmo si te tri glagole.
Najprej ovce poslu?ajo glas pastirja. Pobuda vedno prihaja od Gospoda. Vse se za?ne pri njegovi milosti. On je namre? tisti, ki nas kli?e v ob?estvo z Njim. To ob?estvo pa se porodi, ?e se mi odpremo poslu?anju, ?e ostanemo gluhi, nam ne more dati tega ob?estva. Odpreti se poslu?anju, kajti poslu?anje pomeni razpolo?ljivost, poslu?nost, ?as, posve?en pogovoru. Danes nas premagujejo besede in naglica, da moramo vedno kaj re?i ali storiti. ?e ve?, kolikokrat se dve osebi pogovarjata in ena ne ?aka druge, da kon?a misel, na sredi poti jo prekine… Toda, ?e ne pustimo govoriti, tudi poslu?anja ni. To je zlo dana?njega ?asa. Danes nas premagujejo besede in naglica, da moramo vedno kaj re?i ali storiti, bojimo se ti?ine. Kako te?ko je poslu?ati! Poslu?ati do konca, pustiti, da se drugi izrazi, poslu?ati v dru?ini, ?oli, na delu, celo v Cerkvi! Za Gospoda pa je predvsem potrebno poslu?anje. On je O?etova Beseda in vsak kristjan je otrok poslu?anja, poklican, da ?ivi z Bo?jo Besedo na dosegu roke. Vpra?ajmo se danes, ?e smo otroci poslu?anja, ?e najdemo ?as za Bo?jo Besedo, ?e damo prostor in pozornost bratom in sestram. Znamo poslu?ati tako, da se drugi lahko izrazi do konca, ne da bi prekinili njegovega govora? Kdor poslu?a druge, poslu?a tudi Gospoda in obratno. Pri tem oku?a nekaj zelo lepega, to da ga Gospod sam poslu?a. Poslu?a nas, ko ga molimo, ko se mu zaupamo, ko kli?emo k Njemu.
Poslu?ati Jezusa tako postane pot, na kateri odkrijemo, da nas On pozna. Poglejte, drugi glagol, ki se nana?a na dobrega pastirja: On pozna svoje ovce. Toda to ne pomeni samo, da pozna o nas ?tevilne stvari. V svetopisemskem smislu poznati pomeni tudi ljubiti. To pomeni, da medtem ko nas »prebira od znotraj«, nas ima rad, nas ne obsoja. ?e ga poslu?amo, odkrijemo to, da nas Gospod ljubi. Pot, da bi odkrili Gospodovo ljubezen, je poslu?anje. Tedaj odnos z Njim ne bo ve? neoseben, hladen ali utrujajo?. Jezus ho?e gore?e prijateljstvo, zaupanje, intimnost. Ho?e nam podariti novo in ?udovito spoznanje in sicer vedenje, da nas On vedno ljubi in nas nikoli ne prepusti samim sebi. Ko smo z dobrim pastirjem, ?ivimo izku?njo, o kateri govori Psalm: »Tudi ?e bi hodil v temni dolini, ne bom se bal, ker si ti z menoj« (Ps 23, 4). ?e zlasti med trpljenjem, naporom, med krizo, v temini, nas On podpira tako, da je z nami. Tako ?e zlasti v te?kih situacijah lahko odkrijemo, da nas Gospod pozna in nas ljubi. Vpra?ajmo se torej: Se pustimo poznati Gospodu? V svojem ?ivljenju mu napravljam prostor, mu prina?am to, kar ?ivim? In po tem, ko sem velikokrat oku?al njegovo bli?ino, njegovo so?utje, njegovo ne?nost, kak?no idejo imam o Gospodu? Gospod je blizu, Gospod je dobri pastir.
In kon?no tretji glagol. Ovce, ki poslu?ajo in ki odkrijejo, da jih pozna, grejo za svojim pastirjem. Poslu?ajo, ?utijo, da jih Gospod pozna in hodijo za Gospodom. In tisti, ki hodi za Kristusom, kaj po?ne? Gre kamor gre On, po isti poti, v isto smer. Gre iskati tistega, ki je izgubljen (prim. Lk 15,4); se zanima za tistega, ki je dale?; k srcu si vzame situacijo tistega, ki trpi, zna jokati s tistim, ki jo?e; ponudi roko bli?njemu; si ga nalo?i na rame. In jaz? Se pustim, da me Jezus ljubi, kajti od pustiti se ljubiti je korak k temu, da ga ljubim in posnemam.
Sveta Devica naj nam pomaga poslu?ati Kristusa, ga vedno bolj poznati in hoditi za Njim po poti slu?enja. Poslu?ati, poznati ga in hoditi za Njim.
