杏MAP导航

Apd 10,34.37-43

Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo. Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, za?en?i v Galileji, po krstu, ki ga je Janez oznanjal: veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z mo?jo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudi?evo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. Mi smo pri?e vsemu, kar je storil v judovski de?eli in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na kri? in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je o?itno prikazoval, ne vsemu ljudstvu, temve? pri?am, ki jih je Bog v naprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je od mrtvih vstal. Nam je tudi naro?il, naj oznanimo ljudstvu in pri?amo, da je on tisti, ki ga je Bog dolo?il za sodnika ?ivih in mrtvih. O njem pri?ujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpu??eni grehi.«

Kol 3,1-4

?e ste torej vstali s Kristusom, i??ite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sede? na Bo?ji desnici. Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji. Kajti umrli ste in va?e ?ivljenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se bo prikazal Kristus, va?e ?ivljenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.

Jn 20,1-9

Prvi dan tedna je pri?la Marija Magdalena navsezgodaj, ko je bila ?e tema, h grobu in je videla, da je kamen odvaljen od groba. Tedaj je stekla in pri?la k Simonu Petru in k drugemu u?encu, ki ga je imel Jezus rad, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga polo?ili.«

Peter in oni drugi u?enec sta ?la ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi u?enec Petra prehitel in prvi pri?el h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so le?ali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je pri?el tudi Simon Peter, ki je ?el za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so le?ali tam, in prti?, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni le?al med povoji, temve? posebej zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi u?enec, ki je prvi pri?el h grobu; in videl je in veroval. Nista ?e namre? umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Gregor iz Nise pravi, da »smo pri?li do zveli?anja po Kristusovem u?love?enju, v katerem je premagal greh in smrt in po njegovem kri?anju, smrti ter vstajenju. Pri vsem tem smo soudele?eni po veri v Kristusa«. Teodoret Cirski ter Sever iz Antiohije dodajata, da »ta vera izhaja iz raznih potrditev samega Kristusa apostolom« in »o kateri pri?ujejo vsi preroki«, pa dodaja Didim Slepi.

Sv. Janez Krizostom in Severin pravita: »Pavlov namen je opisati novo ?ivljenje tistih, ki so bili kr??eni. ?iveti moramo pod Kristusovim gospostvom in za Kristusa, kot edinim namenom vsakega na?ega prizadevanja, pri?evati za novo ?ivljenje, ki nam je bilo dano in biti pozorni v ljubezni na nebe?ke stvari.

Misli Benedikta XVI.

Benedikt XVI. je med obiskom svetega groba v Jeruzalemu 25. maja 2009 dejal: »Hvalnica, ki smo jo pravkar zapeli, nas je povezala z angelskimi zbori ter s Cerkvijo vseh ?asov in krajev, veli?astnim zborom apostolov, odli?no dru?bo prerokov in sijajno mno?ico mu?encev. Peli smo slavo Bogu za njegovo delo na?ega odre?enja, ki se je izpolnilo po trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Pred tem svetim grobom, v katerem je Gospod premagal ?elo smrti in odprl nebe?ko kraljestvo vsakemu verniku, vas z velikono?nim veseljem vse pozdravljam.

Evangelij sv. Janeza nam je posredoval sugestivno pripoved obiska praznega groba Petra in ljubljenega u?enca na velikono?no jutro. Danes se, po dvajsetih stoletjih, Petrov naslednik in rimski ?kof, nahaja pred istim grobom in zre skrivnost vstajenja. Kot je to storil Apostol, ?elim tudi jaz oznaniti mo?em in ?enam dana?njega ?asa trdno vero Cerkve, da je bil Jezus Kristus kri?an, da je umrl, bil v grob polo?en in da je tretji dan vstal od mrtvih. Povzdignjen na O?etovo desnico, nam je v odpu??anje grehov poslal Svetega Duha. V nikomer drugem kot v Njem, ki ga je Bog postavil za Gospoda in Kristusa, »pod nebom ni dano ljudem nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi re?ili« (Apd 4,12).

Urbi et orbi, 24. april 2011 
»In resurrectione tua, Christe, caeli et terra laetentur – V tvojem vstajenju, Kristus, se veselijo nebesa in zemlja«. 
Dragi bratje in sestre iz Rima in vsega sveta!  

Velikono?no jutro nam je znova prineslo staro in vedno novo sporo?ilo: »Kristus je vstal!« Odmev tega dogodka, ki se je spro?il v Jeruzalemu pred dvajsetimi stoletji, ?e vedno odmeva v Cerkvi, ki nosi v srcu ?ivo in drhte?o vero Marije, Jezusove matere, vero Magdalene in drugih ?ena, ki so prve videle prazen grob, vero Petra in drugih apostolov.

Vse do danes – tudi v na?i dobi ultratehnolo?kih komunikacij – vera kristjanov temelji na tem oznanilu, na oznanilu teh sester in teh bratov, ki so videli najprej prevrnjeno skalo in prazen grob, potem skrivnostne glasnike, ki so trdili, da je Jezus, Kri?ani, vstal; nato se je on sam, U?itelj in Gospod, ?iv in otipljiv, prikazal Mariji iz Magdale, u?encema iz Emavsa, slednji? vsem enajsterim, zbranim v dvorani zadnje ve?erje (prim. Mr 16,9-14).

Kristusovo vstajenje ni sad neke spekulacije, misti?nega izkustva; je dogodek, ki gotovo presega zgodovino, ki pa se je zgodil v to?no dolo?enem trenutku zgodovine in pu??a v njej neizbrisno sled. Lu?, ki je zaslepila stra?arje, postavljene, da bdijo nad Jezusovim grobom, je posegla skozi ?as in prostor. Prav ta druga?na lu?, bo?anska lu? je zdrobila temo smrti in prinesla na svet bo?ji sijaj, sijaj Resnice in Dobrega.

Kot son?ni ?arki spomladi pripravijo o?esca na vejah dreves, da vzbrstijo in se odprejo, tako iz?arevanje, ki izhaja iz Kristusovega vstajenja daje mo? in pomen vsakemu ?love?kemu upanju, vsakemu pri?akovanju, hrepenenju, na?rtu. Zato se vse vesoljstvo danes veseli, ko je pritegnjeno v pomlad ?love?tva, ki je postalo posrednik neme hvalnice stvarstva. Velikono?na aleluja, ki odmeva v Cerkvi, ki potuje po svetu, izra?a tiho radovanje vesoljstva in predvsem hrepenenje vsake ?love?ke du?e, ki je iskreno odprta za Boga, ?e ve?, ki je hvale?na za njegovo neskon?no dobroto, lepoto in resnico.

»V tvojem vstajenju, Kristus, se veselijo nebesa in zemlja.« Na to vabilo k hvalnici, ki se danes dviga iz srca Cerkve, se »nebesa« v polnosti odzivajo: mno?ice angelov, svetnikov in bla?enih se enodu?no pridru?ujejo na?emu radovanju. V nebesih je vse mir in veselje. ?al pa ni tako na zemlji! Tukaj, v tem na?em svetu velikono?na aleluja do?ivlja nasprotje v to?bah in krikih, ki prihajajo iz tolikih bole?ih okoli??in: iz bede, lakote, bolezni, vojn, nasilja. In vendar je prav zato Kristus umrl in vstal! Umrl je tudi zaradi na?ih grehov danes in je vstal tudi za odre?enje na?e zgodovine danes. Zato ho?e moje sporo?ilo dose?i vse in kot prero?ka napoved zlasti ljudstva in skupnosti, ki pre?ivljajo uro trpljenja, da bi jim Kristus odprl pot svobode, pravi?nosti in miru.

Naj se veselita nebo in zemlja zaradi pri?evanja tolikih, ki trpijo nasprotovanja ali celo preganjanja zaradi svoje vere v Gospoda Jezusa. Oznanilo njegovega zmagovitega vstajenja naj jim vlije pogum in zaupanje!

Dragi bratje in sestre! Vstali Kristus hodi pred nami proti novim nebesom in novi zemlji (prim. Raz 21,1), kjer bomo kon?no vsi ?iveli kot ena sama dru?ina, otroci istega O?eta. On je z nami do konca sveta. Hodimo za njim v tem ranjenem svetu in pojmo aleluja. V na?em srcu je veselje in bole?ina, na na?ih obrazih nasmeh in solze. Taka je na?a zemeljska resni?nost. Kristus pa je vstal, je ?iv in hodi z nami. Zato pojmo in hodimo, zvesti svojim dol?nostim na tem svetu in s pogledom uprtim v nebo.

Blagoslovljeno veliko no? vsem!

Misli pape?a Fran?i?ka

Urbi et Orbi, 27. marec 2016 
Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko no?! Jezus Kristus, u?love?enje Bo?jega usmiljenja, je iz ljubezni umrl na kri?u in je iz ljubezni vstal. Zato danes oznanjamo: Jezus je Gospod!

Njegovo vstajenje v polnosti udejanja prerokbo iz psalma: Bo?je usmiljenje traja vekomaj, njegova ljubezen je ve?na, nikoli ne umre. Popolnoma mu lahko zaupamo in se mu zahvaljujemo, ker je za nas sestopil v brezno vse do dna.

Pred duhovnimi in moralnimi prepadi ?love?tva, pred prazninami, ki se odpirajo v srcih in povzro?a sovra?tvo in smrt, nam lahko samo neskon?no usmiljenje prinese resni?no zveli?anje. Samo Bog lahko s svojo ljubeznijo zapolni to praznino, ta brezna in nam omogo?i, da ne zabredemo, ampak da skupaj hodimo dalje proti de?eli svobode in ?ivljenja.

Veselo oznanilo velike no?i: Jezusa, kri?anega, ni tu, vstal je (prim. Mt 28,5-6), nam nudi tola?ilno gotovost, da je prepad smrti premo??en in da so z njim premagani ?alovanje, vpitje in bole?ina (prim. Raz 21,4). Gospod, ki je prestal, da so ga zapustili njegovi u?enci, da so mu nalo?ili krivi?no obsodbo, da so ga osramotili z ne?astno smrtjo, nam zdaj podarja, da smo lahko dele?ni njegovega nesmrtnega ?ivljenja. Namenja svoj ne?en in so?uten pogled nam, la?nim in ?ejnim, tujcem in zaprtim, odrinjenim in izvr?enim, ?rtvam zlorab in nasilja. Svet je poln ljudi, ki trpijo v duhu in na telesu, medtem ko se dnevne kronike polnijo z novicami o krutih zlo?inih, ki se neredko godijo med doma?imi stenami, in o oboro?enih spopadih v velikem merilu, ki cela ljudstva podvr?ejo neizrekljivim preizku?njam.

Z na?imi brati in sestrami, ki jih preganjajo zaradi vere in zvestobe Kristusovemu imenu, in vpri?o zla, za katero je videti, kakor da prevladuje v ?ivljenju toliko ljudi, ponovno prisluhnimo tola?ilnim besedam Gospoda: »Ne bojte se! Jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). Danes je ble??e?i dan te zmage, ker je Kristus poteptal smrt in s svojim vstajenjem dal, da je zasvetilo ?ivljenje in nesmrtnost (prim. 2 Tim 1,10). »On nam je dal, da smo pre?li iz su?enjstva v svobodo, iz ?alosti v veselje, iz ?alovanja v praznovanje, iz teme v lu?, iz su?enjstva v odre?enje. Zato recimo pred njim: Aleluja!« (Meliton iz Sarde, Velikono?na homilija).

Vsem, ki so v na?i dru?bi izgubili sleherno upanje in ?ivljenjski polet, utrujenim ostarelim, ki ?utijo, kako jim v samoti pojemajo mo?i, mladim, ki ?utijo, kot da jim uhaja prihodnost, vsem ?e enkrat ponavljam besede Vstalega: »Glejte, vse delam novo … Kdor je ?ejen, mu bom zastonj dal vode iz studenca ?ivljenja« (Raz 21,5-6). To pomirjujo?e Jezusovo sporo?ilo naj vsakemu od nas pomaga, da se bo ?e pogumneje in ve?jim upanjem lotil gradnje poti sprave z Bogom in z brati. To tako zelo potrebujemo.

Urbi et Orbi, nedelja, 21. april 2019 
»Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko no?!« 
Danes Cerkev obnavlja oznanilo prvih u?encev: »Jezus je vstal!« In od ust do ust in od srca do srca odmeva povabilo k hvalnici: »Aleluja! … Aleluja!« Na to jutro velike no?i, ki je ve?na mladost Cerkve in celotnega ?love?tva, bi rad vsakemu od vas poslal za?etne besede nedavne apostolske spodbude, posve?ene posebej mladim: Kristus ?ivi. On je na?e upanje in najlep?a mladostnost tega sveta. Vse, ?esar se on dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z ?ivljenjem. Zato so prve besede, s katerimi se ?elim obrniti na vsakega mladega [in na vsakega] kristjana: On ?ivi in ho?e, da si tudi ti ?iv! On je v tebi, on je s teboj in nikoli ne odide. ?eprav se ti lahko ?e tako oddalji?, je ob tebi Vstali, ki te kli?e in te pri?akuje, da za?ne? znova. Ko se ?uti? starega zaradi ?alosti, zamer, strahov, dvomov ali porazov, bo on vedno tam, da ti vrne mo? in upanje (Christus vivit, 1-2).

Dragi bratje in sestre, to sporo?ilo je namenjeno vsakemu ?loveku in hkrati vsemu svetu. Kristusovo vstajenje je za?etek novega ?ivljenja za vsakega ?loveka, ker se resni?na sprememba vedno za?enja pri srcu, pri vesti. A velika no? je tudi za?etek novega sveta, osvobojenega od su?nosti greha in smrti: sveta, ki bo kon?no odprt Bo?jemu kraljestvu, kraljestvu ljubezni, miru in kraljestvu bratstva.

Urbi et Orbi, nedelja, 17. april 2022 
Dragi bratje in sestre, blagoslovljeno veliko no?! 
Jezus, Kri?ani, je vstal! Prihaja med tiste, ki ga objokujejo, zaprti v hi?i, polni strahu in stiske. Prihaja mednje in jim re?e: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Poka?e rane na rokah in nogah, rano na prsni strani: ni privid, je prav on, isti Jezus, ki je umrl na kri?u in je bil v grobu. Pred nejevernimi pogledi u?encev ponovi: »Mir vam bodi!« (21).

Tudi na?i pogledi so nejeverni na to veliko no? med vojno. Videli smo preve? krvi, preve? nasilja. Tudi na?a srca so se napolnila s strahom in stisko, medtem ko se je toliko na?ih bratov in sester moralo zapreti v zakloni??a, da se obvarujejo pred bombami. Kar te?ko nam je verovati, da je Jezus resni?no vstal, da je resni?no premagal smrt. Ali pa se nam to samo dozdeva? Je to plod na?e domi?ljije?

Ne, ni privid! Danes bolj kot kadarkoli odmeva velikono?no oznanilo, ki je tako pri srcu kr??anskemu vzhodu: »Kristus je vstal! Resni?no je vstal!« Danes ga bolj kot kadarkoli potrebujemo ob koncu tega postnega ?asa, za katerega se zdi, da se no?e kon?ati. Na ple?ih imamo dve leti pandemije, ki sta nas bole?e zaznamovali. Pri?el je trenutek, da po?asi skupaj pridemo iz predora, naberemo mo?i in vire … Pa nasprotno dokazujemo, da v nas ?e ni Jezusovega duha, da je v nas ?e zmeraj Kajnov duh, ki ne gleda na Abela kot na brata, ampak kot na tekmeca in razmi?lja, kako bi se ga znebil. Potrebujemo Kri?anega vstalega, da bi verovali v zmago ljubezni, da bi upali v spravo. Danes bolj kot kadarkoli potrebujemo njega, da pride med nas in nam spet re?e: »Mir vam bodi!«

Samo on lahko to stori. Samo on ima danes pravico, da nam oznani mir. Samo Jezus, ker nosi rane, na?e rane. Njegove rane so dvakrat na?e: na?e, ker smo mu jih zadali mi s svojimi grehi, s svojo trdosr?nostjo, z bratomornim sovra?tvom; in so na?e, ker jih on nosi za nas, ker jih ni izbrisal s svojega poveli?anega telesa, ker jih je hotel ohraniti, jih nositi na sebi za zmeraj. So neizbrisni pe?at njegove ljubezni do nas, nenehna pripro?nja, da bi jih nebe?ki O?e videl in se usmilil nas in vsega sveta. Rane na telesu vstalega Jezusa so znamenje boja, ki ga je bojeval in v katerem je zmagal za nas, in to z oro?jem ljubezni, da bi mi mogli imeti mir, biti v miru, ?iveti v miru.

Ko gledamo te poveli?ane rane, se na?e nejeverne o?i odprejo, se na?a zakrknjena srca odprejo in pustijo noter velikono?no oznanilo: »Mir vam bodi!«

Bratje in sestre, pustimo, da Kristusov mir vstopi v na?e ?ivljenje, v na?e domove, v na?e de?ele.