Duhovne misli Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za veliki ?etrtek Gospodove ve?erje
2 Mz 12,1-8.11-14
Gospod je rekel Mojzesu in Aronu v egiptovski de?eli: »Ta mesec naj vam bo za?etek mesecev, naj vam bo prvi med meseci v letu! Govorita vsej Izraelovi skupnosti in recita: ?Deseti dan tega meseca naj si vsak priskrbi po eno jagnje za o?etno hi?o, po eno jagnje za hi?o. ?e pa je hi?a premajhna za eno jagnje, naj ga vzame skupaj s svojim sosedom, ki je najbli?ji njegovi hi?i, po ?tevilu du?; na jagnje ?tejte po tem, koliko more vsak pojesti! Jagnje pa naj vam bo neopore?no, eno leto star samec. Morete ga vzeti izmed ovc ali izmed koz. Hranite ga do ?tirinajstega dneva tega meseca!
Potem naj ga vsa zbrana Izraelova skupnost proti ve?eru zakolje. Vzamejo naj nekaj krvi in z njo poma?ejo podboja in naddurje hi?, v katerih ga bodo jedli. Tisto no? naj jedo meso, pe?eno na ognju, in nekva?eni kruh; z grenkimi zeli??i naj ga jedo. Takole ga jejte: imejte ledja prepasana, sandale na nogah in palico v roki; jejte ga naglo!
To je pasha za Gospoda. To no? pojdem skoz egiptovsko de?elo in udarim vse prvorojence v egiptovski de?eli, od ?loveka do ?ivine, in opravim sodbo nad vsemi egiptovskimi bogovi. Jaz sem Gospod. Tedaj bo za vas kri znamenje na hi?ah, v katerih bivate: ko zagledam kri, pojdem mimo vas; pri vas ne bo morilne ?ibe, ko udarim egiptovsko de?elo. Ta dan naj vam bo v spomin in praznujte ga kot Gospodov praznik; iz roda v rod ga praznujte kot ve?ni zakon!
1 Kor 11,23-26
Jaz sem namre? prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izro?il: Gospod Jezus je tisto no?, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil, ga razlomil in rekel: »To je moje telo za vas. To delajte v moj spomin.« Prav tako je vzel tudi kelih po ve?erji in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi. Kolikorkrat boste pili, delajte to v moj spomin.« Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.
Jn 13,1-15
Pred praznikom pashe je Jezus, ker je vedel, da je pri?la njegova ura, ko pojde s tega sveta k O?etu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca. Med ve?erjo je hudi? Judu I?karijotu, Simonovemu sinu, ?e polo?il v srce namen, da Jezusa izda. Ker je Jezus vedel, da mu je O?e dal vse v roke in da je pri?el od Boga in odhaja k Bogu, je vstal od ve?erje, odlo?il vrhnje obla?ilo, vzel platno in se z njim opasal. Nato je vlil vode v umivalnik in za?el u?encem umivati noge in jih brisati s platnom, s katerim je bil opasan. Pri?el je k Simonu Petru. Ta mu je rekel: »Gospod, ti mi noge umiva??« Jezus je odvrnil in mu rekel: »Tega, kar jaz delam, ti zdaj ?e ne razume?, a spoznal bo? pozneje.« Peter mu je rekel: »Ne bo? mi umival nog, nikoli ne!« Jezus mu je odgovoril: »?e te ne umijem, nima? dele?a z menoj.« Simon Peter mu je rekel: »Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.« Jezus mu je dejal: »Kdor se je skopal, mu ni treba drugega, kakor da si umije noge; ves je namre? ?ist. Tudi vi ste ?isti, vendar ne vsi.« Vedel je namre?, kdo ga bo izdal, zato je rekel: »Niste vsi ?isti.«
Ko jim je umil noge in vzel vrhnje obla?ilo, je spet prisedel in jim rekel: »Razumete, kaj sem vam storil? Vi me kli?ete ?U?itelj? in ?Gospod?. In prav govorite, saj to sem. ?e sem torej jaz, Gospod in U?itelj, vam umil noge, ste tudi vi dol?ni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namre? dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil.
Misli Benedikta XVI.
Odlomki iz homilije na veliki ?etrtek, 21. april 2011
»Sr?no sem ?elel jesti z vami to pashalno ve?erjo, preden bom trpel« (Lk 22,15). Jezus si je ?elel in pri?akoval ta trenutek, v katerem je samega sebe podaril v podobi kruha in vina. V njegovi ?elji lahko prepoznamo ?eljo Boga samega, Njegovo ljubezen do ?loveka in do stvarstva. Ta ljubezen ?aka trenutek zdru?itve. ?loveka ?eli pritegniti k sebi, vendar pa je vpra?anje, ?e si tudi ?lovek resni?no ?eli sre?ati Boga in postati eno z Njim. Ali pa je morda ravnodu?en, raztresen in poln drugega? V evangeljski priliki sli?imo, da je Jezus vedel, zakaj na svatbi ostanejo prazna mesta. Poznan mu je ?lovekov negativni odgovor, nezanimanje za Njegovo bli?ino. Ve tudi, zakaj nekateri sicer pridejo, vendar brez svatovske obleke. Pridejo le iz navade, brez veselja. Sv. Gregor Veliki je o tistih, ki pridejo brez svatovske obleke dejal, da sicer imajo vero. Le vera jim namre? lahko odpre vrata na svatbo. Manjka pa jim ljubezen, ki je svatovska obleka. Kdor ne ?ivi vere kot ljubezni, ni pripravljen na svatbo in je vr?en ven. Evharisti?ni obed zahteva vero, toda vera zahteva ljubezen, sicer je mrtva tudi kot vera.
Jezus je med zadnjo ve?erjo predvsem molil. Njegova molitev je v evangelijih opisana z besedama zahvaljevanje in blagoslavljanje. Svoje trpljenje spremeni v molitev in jo daruje O?etu za ljudi. Tako se trpljenje spremeni v ljubezen, ki ima mo? spremeniti tudi darove, v katerih On sedaj samega sebe podari ljudem, da bi preoblikoval nas in svet. Pravi in kon?ni namen evharisti?ne spremenitve je na?e preoblikovanje. Evharistija ima za cilj novega ?loveka in novi svet. Jezus je med zadnjo ve?erjo O?eta tudi prosil. Molil je za enost, in sicer ne le med prisotnimi u?enci, ampak med vsemi, ki verjamejo Vanj: »Da bi bili vsi eno, kakor si ti, O?e, v meni in jaz v tebi (...), da bo svet veroval, da si me ti poslal.« (Jn 17,21) Ta enost mora postati vidna in dejanska. Znamenje tega so besede, ko sta pape? in ?kof med ma?o omenjena s konkretnimi imeni.
Apostol Peter je bil tisti, ki je ?elel Jezusa odvrniti od trpljenja, ki ni hotel, da mu le-ta umije noge. Vse to se ni skladalo z njegovo podobo Boga. ?ele po sre?anju z Jezusovim pogledom lahko sprejme svojo nezadostnost, gre?nost in potrebo po spreobrnjenju. Vsi mi se moramo vedno znova u?iti in sprejemati Boga in Jezusa Kristusa takega, kot je, in ne kot bi ga ?eleli mi. Ni naklju?je, da je Jezus Petru njegovo poslanstvo zaupal prav med zadnjo ve?erjo. Zame, ki nadaljujem Petrovo poslanstvo, je tola?ilno vedeti, da verniki med vsako sveto ma?o molijo zame. Le tako, zahvaljujo? molitvi, namre? pape? lahko izpolnjuje svoje poslanstvo, katerega je Jezus zaupal Petru: potrjevati brate in pasti njegovo ?redo.
Odlomki iz knjige Jezus iz Nazareta. Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja
Poro?ila o postavitvi evharistije se v vseh ?tirih besedilih za?enjajo z dvema trditvama o Jezusovem dejanju, ki je v Cerkvi dobilo bistveni pomen za sprejetje celote. Povedano nam je, da je Jezus vzel kruh, izgovoril molitev blagoslova in zahvale in nato razlomil kruh. Apostol Pavel in evangelist Luka uporabljata besedo evharistija, medtem ko evangelista Marko in Matej uporabljata besedo evlogija. Oba pojma ka?eta na beraka, na veliko zahvalno in blagoslovno molitev judovskega izro?ila, ki je sestavni del pashalnega kakor tudi drugih judovskih obedov. Se ne je, ne da bi se Bogu zahvalilo za dar, ki ga podarja: za kruh, saj omogo?a, da ?ito vzklije in raste iz zemlje, kakor tudi za sad vinske trte.
Ti dve razli?ni besedi ka?eta na dve razli?ni smeri, ki sta vsebovani v tej molitvi: to sta zahvaljevanje za Bo?ji dar in hvalnica Bo?jega daru. Ta hvalnica pa se kot blagoslov vra?a na dar, kakor je re?eno v 1Tim 4,4: »Saj je vsaka Bo?ja stvaritev dobra in ni? se ne sme zavra?ati, kar se z zahvalo (eucharistia) sprejema; posve?eno je namre? po Bo?ji besedi in molitvi. Jezus je sprejel to izro?ilo tako pri zadnji ve?erji, kot pri pomno?itvi kruha (Jn 6,11). Besede postavitve spadajo v ta molitveni okvir. V njih zahvala postaja blagoslov in spremenjenje.
Kot drugo je re?eno, da je Jezus 'razlomil kruh'. Lomljenje kruha za vse, je prvenstveno opravilo dru?inskega o?eta, ki s tem nekako zastopa Boga O?eta, ki nam vsem po rodovitnosti zemlje dodeljuje, kar potrebujemo za ?ivljenje. To pa je tudi dejanje gostoljubnosti, s katerim dajemo tujcu dele? pri svojem, ga sprejmemo v skupnost k mizi. Lomljenje in razdelitev, ravno to, da si razdelimo med sabo ustvarja ob?estvo. To prvinsko ?love?ko dejanje dajanja, podeljevanja in zedinjenja dobi pri Jezusovi zadnji ve?erji popolnoma novo globino. Jezus daruje samega sebe. Bo?ja dobrota, ki se izra?a v razdelitvi, postane popolna v trenutku, ko Sin v kruhu podeli in razdeli samega sebe.
Karitas (dejavna ljubezen), skrb za drugega, ni neko drugo podro?je kr??anstva poleg bogo?astja, ampak je zasidrana v bogo?astju samem in je njen sestavni del. Vodoravna in navpi?na razse?nost sta v evharistiji, v lomljenju kruha nelo?ljivo povezani. V dvojni trditvi o zahvali in razdelitvi v za?etku poro?ila o postavitvi evharistije postane o?itno bistvo novega bogo?astja, ki ga je Kristus postavil pri zadnji ve?erji, na kri?u in v vstajenju. S tem je tempeljsko bogo?astje odpravljeno in hkrati dopolnjeno.
Misli pape?a Fran?i?ka
Jezus je bil pri ve?erji, z njimi (u?enci) pri zadnji ve?erji, pravi evangelij. Vedel je, da je pri?la njegova ura, ko pojde od tega sveta k O?etu. Vedel je, da je bil izdan, in da ga bo Juda to isto no? izro?il. »In ker je ljubil svoje, ki so bili na tem svetu, jim je izkazal ljubezen do konca.«
Da Bog tako ljubi! Do konca. In da ?ivljenje za vsakega od nas, in se s tem hvali ter ho?e to, saj On ima ljubezen: 'Ljubiti do konca.' To pa ni lahko, saj smo vsi mi gre?niki, vsi imamo meje, hibe, mnogo stvari in tudi, vsi znamo ljubiti, vendar pa nismo kakor Bog, ki ljubi, ne da bi gledal na posledice, vse do konca. In dal je zgled, da bi to pokazal On, ki je bil '?ef', ki je bil Bog, s tem, da je svojim u?encem umil noge. To, umivati noge, je bila takrat navada, ki so jo opravili malo pred kosilom ali ve?erjo, saj so ljudje…, takrat ni bilo asfalta, hodili po prahu. Zato je bilo eno od dejanj sprejema osebe v hi?o in tudi dati jesti, umivanje nog. Toda to so po?eli su?nji, tisti, ki so bili zasu?njeni. Jezus pa to obrne na glavo in to stori On. Toda Simon ni hotel, da bi mu to storil. Toda Jezus mu je razlo?il, da je tako, da je On pri?el na svet, da bi slu?il, da bi nam slu?il, da bi postal su?enj za nas in je dal ?ivljenje za nas ter tako ljubil vse do konca.
Danes na poti, ko sem prihajal, so bili ljudje, ki so pozdravljali: 'Pape? prihaja, ?ef. ?ef Cerkve…'?ef Cerkve je Jezus, ne 'hecajmo' se s tem! Jezusova podoba je pape?, zato ho?em storiti isto, kar je storil On. Med tem obredom ?upnik umiva noge vernikom. Tukaj je obrnjeno na glavo. Tisti, ki se zdi, da je najve?ji, mora opraviti delo su?nja, toda z namenom, da seje ljubezen. Da bi sejali ljubezen med nami, vam danes ne re?em, da greste in umijete noge drug drugemu, bila bi ?ala. To je namre? simbol, podoba, zato vam pravim, ?e lahko pomagate ali opravite kak?no uslugo tukaj v zaporu sojetniku ali sojetnici, storite to. Kajti to je ljubezen, to je kot umiti noge in biti slu?abniki drugih. Neko? so se namre? u?enci prepirali, kdo med njimi je najve?ji, najbolj pomemben. In Jezus jim je rekel: 'Tisti, ki ?eli biti pomemben, mora postati majhen in slu?abnik vseh.' In to, kar je storil On, po?ne Bog z nami. Stre?e nam, je slu?abnik. Vsem nam, vsem nam reve?em. On je velik, On je dober. On nas ima rad take kot smo. Zaradi tega med tem obredom mislimo na Boga, na Jezusa. To ni folkloristi?en obred, je gesta, ki nas spomni na to, kar nam je dal Jezus. Po tem je vzel kruh in nam dal Svoje telo; vzel je vino in nam dal Svojo kri. In tako je ljubezen od Boga. Danes mislimo samo na Bo?jo ljubezen.
Homilija, ?etrtek, 9. april 2020
Pape? Fran?i?ek je na leto?nji veliki ?etrtek zaradi pandemije koronavirusa daroval sveto ma?o Gospodove ve?erje na oltarju katedre v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Med homilijo je spregovoril o evharistiji, slu?enju in maziljenju.
Evharistija, slu?enje, maziljenje. To je resni?nost, ki jo danes do?ivljamo pri tem bogoslu?ju. Gospod, ki ?eli ostati z nami v evharistiji in mi vedno postajamo Gospodovi tabernaklji. Gospoda nosimo s seboj do te mere, kot nam on sam pravi, ?e ne bomo jedli njegovega telesa in pili njegove krvi, ne bomo vstopili v nebe?ko kraljestvo. To je skrivnost kruha in vina, da je Gospod z nami v nas, v nas, znotraj nas.
Slu?enje. Ta gesta je pogoj za vstop v nebe?ko kraljestvo. Slu?iti, da, vsem. Ampak Gospod s to izmenjavo besed, ki jo je imel s Petrom, mu da razumeti, da je pogoj za vstop v Bo?je kraljestvo to, da mu moramo pustimo, da nam slu?i, da je Bo?ji slu?abnik in na? slu?abnik. To je te?ko razumeti. ?e ne pustim, da je Gospod moj slu?abnik, da me Gospod umiva, mi daje rasti, mi odpu??a, ne bom vstopil v nebe?ko kraljestvo.
In ?e duhovni?tvo. Danes bi ?elel biti blizu duhovnikom, vsem duhovnikom, od nedavno posve?enega pa vse do pape?a. Vsi smo duhovniki. ?kofje, vsi.. Gospod nas je mazil, da bi ponavzo?ali evharistijo, maziljeni za slu?enje.
Danes ni bilo krizmene ma?e. Upam, da jo bomo lahko imeli pred binko?ti, ?e ne, jo bomo morali prestaviti v prihodnje leto. Ne morem, da bi ?la ta ma?a mimo, da se ne bi spomnil duhovnikov, duhovnikov, ki darujejo ?ivljenje za Gospoda, duhovnikov, ki so slu?abniki. V teh dneh je umrlo ve? kot 60 duhovnikov tukaj v Italiji, ki so imel pozornost do bolnikov po bolni?nicah. Skupaj z zdravniki, bolni?arji in medicinskimi sestrami so svetniki sosednih vrat. Duhovniki, ki so med slu?enjem dali ?ivljenje.
Mislim pa tudi na tiste, ki so dale?. Danes sem prejel pismo nekega duhovnika, kaplana v oddaljenem zaporu, ki opisuje, kako ?ivi veliki teden z zaporniki. Fran?i?kan je. So duhovniki, ki gredo dale?, da bi prinesli evangelij in tam umrjejo. Neki ?kof je pravil, da je prva stvar, ki jo je storil, ko je pri?el v te misijonske kraje, da je ?el na pokopali??e in na grob duhovnikov, ki so pustili tu ?ivljenje zelo mladi, zaradi kuge v tem kraju. Niso bili pripravljeni, niso imeli protiteles. Nih?e ne ve za njihova imena.
Neimenovani duhovniki, va?ki ?upniki, ki so tukaj ?upniki ?tirih, petih, sedmih krajev po hribih in hodijo od enega do drugega. Oni poznajo ljudi… Neko? mi je eden rekel, da pozna imena vseh ljudi v teh krajih. »Zares?« sem mu rekel. In on mi je rekel: »Tudi imena psov.« Vedo, kaj je duhovni?ka bli?ina, res so v redu ti duhovniki. Danes vas imam v svojem srcu in vas prina?am na oltar.
Potem pa ?e obrekovani duhovniki. Dandanes se ve?krat zgodi, da ne morejo iti po cesti, ker govorijo o njih grde stvari zaradi drame, ki smo jo do?iveli z odkritjem duhovnikov, ki so res delali grde stvari. Nekateri so mi rekli, da ne morejo iti iz hi?e v duhovni?ki obleki, ker so jih zmerjali. A oni gredo naprej.
Nadalje duhovniki gre?niki, ki skupaj s svojimi ?kofi in pape?em ne pozabijo prositi odpu??anja in se tako u?ijo odpu??ati, saj vedo, da je potrebno prositi odpu??anje in odpu??ati. Vsi smo gre?niki. Duhovniki, ki pre?ivljajo dolo?ene krize, ki ne vedo, kaj po?eti, saj so v temi…
Danes ste vsi vi duhovniki z menoj na oltarju, vi, posve?eni. Samo ?e nekaj vam re?em. Ne bodite trmoglavi kot Peter. Pustite si umiti noge. Gospod je va? slu?abnik. On vam je blizu in vam da mo?, da vam umije noge.
In tako s to zavestjo po nujnosti, da se vas umije, ste tisti, ki odpu??ate, s srcem polnim velikodu?nosti v odpu??anju. To je mera, s katero se nam bo merilo. Ne bojte se odpu??ati. V?asih pridejo dvomi. Glejte Kristusa. V Njem je odpu??anje za vse. Bodite pogumni. Tudi, ko tvegate z odpu??anjem, da bi potola?ili. In ?e v tistem trenutku ne morete dati zakramentalnega odpu??anja, vsaj dajte tola?bo kot brat, ki spremlja in pu??a vrata odprta, da se vrne.
Bogu se zahvaljujem za milost duhovni?tva vseh nas. Bogu se zahvaljujem za vas duhovnike. Jezus vam ho?e dobro. Samo prosi pustiti mu, da vam umije noge.
Homilija, veliki ?etrtek, 6. april 2023
Pozornost pritegne to, kako Jezus dan preden bo kri?an, stori to gesto. Umivanje nog je bila navada tistega ?asa, ker so bile ceste polne prahu in so ljudje prihajali od zunaj in ob vstopu v hi?o, so jim pred gostijo, sre?anjem umili noge. Kdo pa je umival noge? Su?nji. Torej su?nji, ker je bilo to delo za su?nje. Predstavljajmo si, kako so bili u?enci osupli, ko so videli, da je Jezus za?el delati to, kar je bilo za su?nje. To je storil, da bi jim dal razumeti sporo?ilo naslednjega dne, da bo umrl kot su?enj in s tem pla?al dolg vseh nas. ?e bi mi prisluhnili tem Jezusovim stvarem, bi bilo ?ivljenje tako lepo, ker bi hiteli pomagati drug drugemu. To je nasprotno kot nas u?ijo »prebrisanci« okrog prenesti drug drugega, izkoristiti drugega. Tako lepo je pomagati drug drugemu, dati drugemu roko. To so ?love?ke, vse ?love?ke geste, ki se porodijo v plemenitem srcu.
Jezus ho?e s tem obhajanjem ravno to, ho?e nas u?iti plemenitost srca. Vsak od nas lahko re?e: »Ampak, ?e bi pape? vedel stvari, ki jih imam v sebi...«. Toda Jezus jih pozna in nas ljubi tak?ne, kot smo! In on nam umiva noge. Jezus se nikoli ne boji na?ih slabosti, nikoli se ne boji, ker je ?e pla?al, ho?e nas samo spremljati, ho?e nas prijeti za roko, da nam ?ivljenje ne bo tako te?ko. Naredil bom isto gesto, da bom umil noge, vendar to ni folklorna stvar, ne. Vsi mislimo, da je to gesta, ki sporo?a, kak?ni moramo biti drug z drugim. V dru?bi vidimo, koliko ljudi izkori??a druge, koliko ljudi je stisnjenih v kot in ne morejo ven, je … Koliko krivic, koliko ljudi brez dela, koliko ljudi, ki delajo in jim pla?ajo polovico, koliko ljudi, ki nimajo denarja za zdravila, koliko uni?enih dru?in, toliko slabega ... In nih?e od nas ne more re?i: »Jaz, hvala Bogu, nisem, ve?, a?« – »?e nisem tak?en, je to po bo?ji milosti!« Vsakemu od nas lahko spodrsne, vsakemu od nas. In to zavedanje, ta gotovost, da lahko vsakemu od nas spodrsne, da smo gre?niki, je tisto, kar nam daje dostojanstvo. Prisluhnite tej besedi: »dostojanstvo«. In Jezus nas ho?e tak?ne in za to nam je hotel umiti noge in nam rekel: »Pri?el sem, da te re?im, da ti slu?im«. Zdaj bom naredil isto kot spomin na to, kaj nas je Jezus u?il, da si pomagamo drug drugemu. Tako bo ?ivljenje lep?e in ga bo la?je prena?ati. Med umivanjem nog - upam, da mi bo uspelo, ker ne morem dobro hoditi - med umivanjem nog vi mislite na to: »Jezus mi je umil noge, Jezus me je re?il, ?eprav imam zdaj ?e to te?avo, ampak bo minilo. Gospod je vedno ob tebi, nikoli te ne zapusti, nikoli!«. Ob umivanju mislite na to.
Homilija, veliki ?etrtek, 28. marec 2024
V tem trenutku zadnje ve?erje na?o pozornost pritegneta dva prizora. Jezusovo umivanje nog. Jezus se poni?a, Jezus nam s to gesto da razumeti, kar je rekel: »Nisem pri?el, da bi mi stregli, ampak da bi stregel«. U?i nas pot slu?enja. Drugi – ?alostni – prizor je izdaja Juda, ki ni sposoben nadaljevati v ljubezni in zatem pa ga denar, sebi?nost pripeljeta do te grozne stvari. Toda Jezus vse odpu??a. Jezus vedno odpu??a. Prosi le, da prosimo za odpu??anje. Neko? sem med ljudmi sli?al modro staro gospo, staro babico ... Takole je rekla: »Jezus se nikoli ne naveli?a odpu??ati: mi smo tisti, ki se naveli?amo prositi odpu??anja«. Danes prosimo Gospoda za milost, da se ne bi utrudili. Vedno, vsi imamo majhne neuspehe, velike neuspehe – vsak ima svojo zgodbo. Toda Gospod nas vedno pri?akuje z odprtimi rokami in se nikoli ne naveli?a odpu??ati.
Zdaj bomo storili enako kot Jezus: umili noge. Gre za gesto, ki opozarja na poklicanost slu?enja. Prosimo Gospoda, da bi vsi rasli v poklicanosti slu?enja. Hvala.
