杏MAP导航

2Mz 3,1-8.13-15

Mojzes je pasel drobnico svojega tasta Jitra, midjánskega duhovnika. Drobnico je popeljal onkraj pu??ave ter pri?el do Bo?je gore Horeb. Tedaj se mu je prikazal Gospodov angel v ognjenem plamenu iz sredine grma. Pogledal je in glej, grm je gorel v ognju, vendar grm ni zgorel. Mojzes je rekel: »Stopim tja in pogledam to veliko prikazen, da grm ne zgori!« Gospod pa je videl, da prihaja gledat in Bog mu je zaklical iz sredine grma in rekel: »Mojzes, Mojzes!« Rekel je: »Tukaj sem.« Rekel je: »Ne bli?aj se! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, na katerem stoji?, je sveta zemlja!« Potem je rekel: »Jaz sem Bog tvojega o?eta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov.« Tedaj si je Mojzes zakril obraz, kajti bal se je gledati Boga.

Gospod je rekel: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in sli?al njegovo vpije zaradi priganja?ev. Da, poznam njegove bole?ine. Zato sem stopil dol, da ga re?im iz rok Egip?anov in ga popeljem iz te de?ele v dobro in prostrano de?elo, v de?elo, v kateri se cedita mleko in med, na kraj Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Hivéjcev in Jebusejcev.

Mojzes je nato Bogu rekel: »Glej, ko pridem k Izraelovim sinovom in jim re?em: ?Bog va?ih o?etov me je poslal k vam,? pa mi re?ejo: ?Kako mu je ime?? – kaj naj jim odgovorim?« Tedaj je Bog rekel Mojzesu: »JAZ SEM, KI SEM.« Potem je rekel: »Tako reci Izraelovim sinovom: ?JAZ SEM? me je poslal k vam.« Nadalje je Bog ?e rekel Mojzesu: »Tako reci Izraelovim sinovom: ?Gospod, Bog va?ih o?etov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov me je poslal k vam.? To je moje ime na veke in po tem se me boste spominjali iz roda v rod.

1Kor 10,1-6.10-12

No?em namre?, bratje, da vi ne bi vedeli, kako so bili na?i o?etje vsi pod oblakom, da so ?li vsi skozi morje in so bili vsi v Mojzesa kr??eni v oblaku in morju. in so vsi jedli isto duhovno jed in vsi pili isto duhovno pija?o: pili so namre? iz duhovne skale, ki jih je spremljala, skala pa je bil Kristus. Toda ve?ina izmed njih ni bila Bogu po volji, pobiti so bili namre? v pu??avi. To se je zgodilo nam v zgled, da mi ne bi po?eleli hudega, kakor so oni. Tudi ne godrnjajte, kot so prav tako nekateri izmed njih godrnjali in jih je pomoril pokon?evalec. To pa se jim je dogajalo kot zgled, napisano pa je bilo v svarilo nam, ki nas je dosegla dopolnitev vekov. Kdor torej meni, da stoji, naj gleda, da ne pade.

Lk 13,1-9

Prav v tistem ?asu so bili tam navzo?i nekateri, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pome?al z njihovimi ?rtvami. Odgovoril jim je in rekel: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci ve?ji gre?niki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Nikakor vam pravim. A ?e se ne spreobrnete, boste vsi enako pokon?ani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili ve?ji dol?niki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Nikakor vam pravim. A ?e se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokon?ani.«

Povedal pa je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Pri?el je iskat sad na njej, pa ga ni na?el. Rekel je svojemu vinogradniku: ?Glej, tri leta je ?e, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, ?emú iz?rpava zemljo?? Ta pa mu je odgovoril in rekel: ?Gospod, pústi jo ?e letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad; ?e pa ne, jo bo? posekal.?«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Efrem Sirski pravi: »Dogodek Galilejcev, katerih kri je Pilat pome?al z njihovimi ?rtvami, se je verjetno zgodil med Herodovim rojstnim dnem, ko je bil Janez obglavljen in sicer kot Pilatov poskus osramotiti Heroda, ker takrat ?e nista bila prijatelja.« Sv. Ambro? pa pravi, da »ti Galilejci niso bili ve?ji gre?niki kot drugi Galilejci in njihove nesre?e ne moremo povezati s kak?nim dolo?enim ali izrednim grehom, prav tako nima nobene vrednosti predvidevanje, da so bili ubiti zato, ker je bil njihov dar ne?ist.« Sv. Avgu?tin o priliki pravi: »V Jezusovem nauku smokva predstavlja ves ?love?ki rod, ki ga je Bog pri?el re?it.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Oba, tako vinogradnik in smokva, sta obi?ajni prispodobi Stare zaveze za Izrael. V Jezusovi priliki je smokva posajena v vinogradu in to je nekatere razlagalce pripeljalo do predloga, da lahko drevo predstavlja skupino znotraj Izraela, na primer voditelje shodnic. Napraviti prostor na zemlji??u za druge, bi lahko namigovalo na vklju?itev poganov v Bo?ji Izrael. Pro?nja vinogradnika pa poraja misel, da bi lahko to bil Jezus sam med svojim prvim poslanstvom med Judi, vsekakor pa tisti, ki oznanja evangelij usmiljenega odpu??anja Boga po Jezusu, ki v podobi vinogradnika gore?e posreduje za tistega, ki umira. ?etrto leto bi torej lahko bilo Jezusovo u?love?enje, ko je pri?el, da bi kot vinogradnik nahranil Izrael.«

Misli Benedikta XVI.

Bogoslu?je tretje postne nedelje nam predstavlja tematiko spreobrnjenja. V prvem berilu iz 2. Mojzesove knjige, je Mojzes, medtem ko je pasel ?redo, videl gore? grm, ki pa ni zgorel. Pribli?al se je, da bi opazoval ta ?ude?, ko ga je glas poklical po imenu ter ga povabil, naj prizna svojo nevrednost tako, da si sezuje sandale, saj je ta kraj svet. »Jaz sem Bog tvojega o?eta«, je rekel glas, »Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakobov«, in ?e dodal: »Jaz sem, ki sem!« (2Mz 6a.14). Bog se razodeva v ?ivljenju vsakega od nas na razli?ne na?ine. Da bi pa mogli prepoznati njegovo navzo?nost, je potrebno pribli?ati se mu z zavestjo svoje rev??ine ter z globokim spo?tovanjem. V nasprotnem primeru pa bomo nesposobni sre?ati ga ter vstopiti v ob?estvo z Njim. Kakor je zapisal apostol Pavel, je dogodek (godrnjanje Izraelskega ljudstva v pu??avi) zapisan v svarilo. Spominja nas, da se Bog ne razodeva nadutim in lahkomiselnim, temve? tistemu, ki je pred Njim ubog in poni?en.

Besedilo iz Lukovega evangelija, ki je oznanjeno na tretjo postno nedeljo, prina?a Jezusov komentar dveh dogodkov iz kronike. Prvi je upor nekaterih Galilejcev, ki ga je Pilat zatrl v krvi. Drugi pa je, ko je se podrl eden od stolpov v Jeruzalemu in pod sabo pokopal osemnajst ?rtev. To sta dva precej razli?na tragi?na dogodka. Prvega je povzro?il ?lovek, drugi pa se je zgodil. Po splo?nem mnenju tistega ?asa, so ljudje mislili, da se je ?rtvam zgodila ta nesre?a zaradi njihove neke dolo?ene te?ke krivde.

Potem ko je Jezus soo?en s preve? poenostavljenim zaklju?kom, da je zlo, ki doleti nekoga bo?ja kazen, s to razlago povrne Bogu njegovo pravo podobo, Bog je namre? dober in tako nikakor ne more hoteti zlo. In da bi se varovali misli, da so nesre?e, ki nekoga doletijo, neposredni u?inek osebne krivde, je Jezus dejal: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci ve?ji gre?niki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A ?e se ne spreobrnete, boste vsi enako pokon?ani« (Lk 13,2-3). S pogledom spreobrnjenja je Jezus pokazal na druga?no branje teh dogodkov. Nesre?e in ?alostni dogodki ne smejo v nas prebuditi radovednosti ali iskanja domnevnih krivcev, temve? morajo biti prilo?nost za premislek, s katerim premagamo samoprevaro, da lahko ?ivimo brez Boga ter prilo?nost, da po?ivimo z Gospodovo pomo?jo prizadevanje za spremembo lastnega ?ivljenja. Bog se pred grehom poka?e kot poln usmiljenja, saj ne preneha klicati gre?nikov, da se izognejo zlu ter za?nejo rasti v njegovi ljubezni ter tudi za?nejo konkretno pomagati bli?njemu v te?avah. S tem bodo ?iveli v veselju milosti in se izognili ve?ni smrti. Mo?nost spreobrnitve pa zahteva, da se nau?imo gledati na dogodke ?ivljenja z vidika vere spodbujeni s svetim strahom Bo?jim. Prava modrost med trpljenjem in ?alostjo je, pustiti, da nas nagovori nestalnost ?love?kega bivanja ter da gledamo ?love?ko zgodovino z o?mi Boga, ki po na?rtu nedoumljive ljubezni, ho?e svojim otrokom vedno in samo dobro, a ki v?asih tudi dovoli bole?o preizku?njo, da bi nas pripeljal do ve?je dobrine.

Kristus nas vabi, da na zlo odgovorimo predvsem z resnim spra?evanjem vesti ter s prizadevanjem pre?istiti lastno ?ivljenje. ?e ne, pravi, bomo vsi na isti na?in pokon?ani. Dejansko, osebe in dru?be, ki nikoli ne postavijo samih sebe pod vpra?aj, ?aka usoda dokon?nega poloma. Medtem ko spreobrnjenje, ?eprav ne varuje pred problemi in nesre?ami, omogo?a soo?iti se z njimi na 'druga?en' na?in. Predvsem pomaga vnaprej opaziti zlo in razkrinkati njene groze?e nevarnosti. V vsakem primeru pa omogo?i premagati zlo z dobroto, ?eprav morda ne vedno na nivoju dejanj, ki so v?asih neodvisni od na?e volje, gotovo pa na duhovnem nivoju. ?e povzamem: spreobrnjenje premaga zlo v njegovi korenini, ki je greh, ?eprav ne more vedno prepre?iti posledic.

Dragi prijatelji, prosimo Sveto Marijo, naj nas spremlja na poti postnega ?asa, da se bo vsak kristjan vrnil s vsem svojim srcem k Gospodu. Naj podpira na? trden sklep odpovedati se zlu ter z vero sprejeti v svojem ?ivljenju Bo?jo voljo.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 28. februar 2016 
Dnevne kronike nam vsak dan prina?ajo slabe novice: umori, nesre?e, katastrofe, kakor tudi dana?nji evangeljski odlomek. Jezus nam poka?e dva tragi?na dogodka, ki sta v tistem ?asu dvignila veliko prahu: krvavi dogodki, ki so jih v templju povzro?ili rimski vojaki, in padec stolpa v Síloi v Jeruzalemu, ki je ubil 18 ljudi (glej Lk 13,1-5).

Jezus pozna vra?everno miselnost svojih poslu?alcev in vé, da si to vrsto dogodkov razlagajo na napa?en na?in. Mislijo, da ?e so tisti ljudje umrli na tako krut na?in, je to znamenje, da jih je Bog kaznoval zaradi kak?ne velike krivde, da so si torej zaslu?ili. Za tiste, ki so bili obvarovani nesre?e, pa je to pomenilo, da so dobri. Jezus odlo?no zavrne tak?en pogled, kajti Bog ne dopu??a nesre? zato, da bi kaznoval zaradi krivde. Poudari, da tiste uboge ?rtve niso bile ni? slab?e od drugih. Jezus povabi, da iz tistih ?alostnih dogodkov potegnemo opomin, ki se nana?a na vse nas, saj smo vsi gre?niki. Tistim, ki so mu zastavili vpra?anje, takole odgovori: »?e se ne spreobrnete, boste vsi enako pokon?ani.«

Tudi danes se pred nekaterimi nesre?ami in ?alostnimi dogodki lahko znajdemo v sku?njavi, da bi odgovornost nalo?ili na ?rtve ali celo na samega Boga. A evangelij nas vabi k premisleku: Kak?no predstavo o Bogu smo si ustvarili? Smo zares prepri?ani, da je Bog tak?en? Ali ni to prej na?a projekcija, nek bog, narejen po na?i podobi in podobnosti? Jezus pa nas poziva, naj spremenimo srce, naredimo korenit preobrat na poti na?e vere, odstopimo od dogovorov z zlom in s hinav??ino ter odlo?no krenemo po poti evangelija. A ponovno se pojavi sku?njava, da bi se upravi?evali: »Od ?esa bi se morali spreobrniti? Ali nismo navsezadnje dobri ljudje, ali nismo verniki, ki tudi dovolj prakticiramo vero?«

Vsak med nami zelo podoben drevesu, ki ve? let ni rodilo sadu. Na na?o sre?o pa je Jezus podoben vinogradniku iz evangelija (glej Lk 13,6-9), ki z brezmejno potrpe?ljivostjo dose?e, da nerodovitna smokva ostane ?e nekaj ?asa. Gospodarju pravi: »Pústi jo ?e to leto, morda bo obrodila sad.«

Eno leto milosti, ?as Kristusovega poslanstva, ?as Cerkve pred njegovim veli?astnim prihodom, ?as na?ega ?ivljenja, umerjenega z dolo?enim ?tevilom postnih ?asov, ki so nam ponujeni kot prilo?nosti za kesanje in re?itev. ?as jubilejnega leta Usmiljenja. Jezus je nepremagljivo potrpe?ljiv in nepopustljivo skrbi za gre?nike, zato ni nikoli prepozno za spreobrnjenje. Bo?ja potrpe?ljivost nas ?aka vse do zadnjega trenutka. Spomnil je na sveto Terezijo Deteta Jezusa, ki je dolgo ?asa molila za spreobrnjenje zlo?inca, ki je bil obsojen na smrt in je zavra?al duhovnika. Svetnica pa je zanj molila in tik pred usmrtitvijo se je obrnil na duhovnika, vzel v roke kri? in ga poljubil. Tak?na je potrpe?ljivost Boga, ki dela enako tudi z vsemi nami. Gospod nas namre? veliko krat re?uje, ?etudi mi tega ne vemo, re?uje nas, ker je do nas zelo potrpe?ljiv. To je njegovo usmiljenje. Nikoli ni prepozno za spreobrnjenje. Nujno je, ?as je. Za?nimo danes.

Devica Marija naj nas podpira, da bomo lahko odprli srce za Bo?jo milost, za njegovo usmiljenje. Pomaga naj nam, da ne bomo nikoli sodili drugih, ampak nas bodo vsakodnevne nesre?e spodbudile k resnemu izpra?evanju vesti in kesanju.

Angel Gospodov, nedelja, 24. marec 2019  
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?nje tretje postne nedelje (prim. Lk 13,1-9) nam govori o Bo?jem usmiljenju in na?em spreobrnjenju. Jezus pripoveduje priliko o nerodovitni smokvi. Neki ?lovek je posadil smokvo v svojem vinogradu in ?el iskat vsako poletje z velikim zaupanjem njene sadove, pa jih ni na?el, ker je bilo drevo nerodovitno. Zaradi triletnega razo?aranja je torej mislil smokvo posekati in zasaditi drugo. Poklical je torej kmeta, ki je bil v vinogradu ter mu izrazil svoje nezadovoljstvo in mu zapovedal naj poseka drevo, da ne bo po nepotrebnem iz?rpavalo zemlje. Vinogradnik pa je prosil gospodarja, naj bo potrpe?ljiv in ga zaprosil za odlo?itev za eno leto, med katerim bo on sam poskrbel za smokvo z bolj pozorno in skrbnej?o nego, da bi spodbudil njeno rodovitnost. To je prilika.

Kaj predstavlja ta prilika? Kaj predstavljajo osebnosti te prilike? Gospodar predstavlja Boga O?eta in vinogradnik je podoba Jezusa, medtem ko je smokva podoba brezbri?nega in suhega ?love?tva. Jezus posreduje pri O?etu v prid ?love?tva – to vedno po?ne – ter ga prosi, naj po?aka in naj mu ?e dodeli ?as, da bi v njem pognali sadovi ljubezni in pravi?nosti. Smokva, ki jo ?eli gospodar v priliki izruvati, predstavlja nerodovitno bivanje, ki je nesposobno darovati se, delati dobro. Simbol je torej tistega, ki ?ivi za samega sebe, sit in miren ter zleknjen v svojo udobnost, nesposoben obrniti pogled in srce na tiste, ki so ob njemu in se nahajajo v stanju trpljenja, v stanju rev??ine in stiske. Tej dr?i sebi?nosti in duhovne nerodovitnosti se nasproti postavi velika ljubezen vinogradnika do smokve. Prosi, da gospodar po?aka, je potrpe?ljiv, zna ?akati, ji posveti svoj ?as in svoje delo. Gospodarju obljubi, da bo ?e posebej poskrbel za to nesre?no drevo.

Ta primera vinogradnika ka?e na usmiljenje Boga, ki nam pusti ?as za spreobrnjenje. Vsi potrebujemo spreobrnjenje in da naredimo korak naprej in Bo?ja potrpe?ljivost in usmiljenje nas bosta spremljala pri tem. Kljub nerodovitnosti, ki v?asih zaznamuje na?e bivanje, ima Bog potrpe?ljivost in nam ponuja mo?nost za spremembo in da bi napredovali na poti dobrega. Toda izpro?en in podeljen odlog v pri?akovanju, da bo drevo kon?no obrodilo sadove, ka?e tudi na nujnost spreobrnjenja. Vinogradnik namre? pravi gospodarju: »Pústi jo ?e letos« (v. 8). Mo?nost spreobrnjenja ni neomejena, zato jo je potrebno takoj zgrabiti, da ne bo izgubljena za vedno. Mi lahko pomislimo med tem postnim ?asom, kaj moram jaz storiti, da se bom bolj pribli?al Gospodu, da se spreobrnem in odstranim tiste stvari, ki niso v redu? »Ne, ne…, ?akal bom na naslednji postni ?as…« Pa bo? ?e ?iv naslednji postni ?as? Vsak od nas naj danes pomisli, kaj moram storiti pred tem usmiljenjem Boga, ki me ?aka in mi vedno odpu??a. Kaj moram storiti? Zelo lahko ra?unamo na Bo?je usmiljenje, vendar ga ne smemo zlorabiti. Ne smemo opravi?evati duhovne lenobe, temve? pove?ati svoje prizadevanje, da bi brez odla?anja in z iskrenostjo srca odgovorili na to usmiljenje.

Med postnim ?asom nas Gospod vabi k spreobrnjenju. Vsakdo od nas se mora od tega klica ?utiti nagovorjenega, da kaj popravi v svojem ?ivljenju, v svojem na?inu razmi?ljanja, delovanja ter v tem, kako ?ivi odnose z bli?njim. Isto?asno pa moramo posnemati potrpe?ljivost Boga, ki zaupa v sposobnost vseh, da lahko »ponovno vstanejo« in nadaljujejo s potjo. Bog je O?e in ne ugasne slabotnega plamena, temve? spremlja in skrbi za tistega, ki je slaboten, da bi se okrepil in prinesel svoj prispevek ljubezni skupnosti.

Devica Marija naj nam pomaga ?iveti te dni priprave na veliko no? kot ?as duhovne prenove in zaupljive odprtosti milosti Boga in njegovemu usmiljenju.

Angel Gospodov, nedelja, 20. marec 2022 
Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo! Smo v jedru postne poti in evangelij dana?njega bogoslu?ja na za?etku predstavi Jezusa, ki komentira nekatere dogodke iz ?rne kronike! Medtem ko je bil ?e ?iv spomin na 18 oseb, ki so umrle pod poru?enim stolpom, mu pripovedujejo o nekaterih Galilejcih, ki jih je dal Pilat umoriti (prim. Lk 13,1). In tu je vpra?anje, ki kot ka?e spremlja te tragi?ne novice. Kdo ima krivdo za te stra?ne dogodke? Morda so bile te osebe bolj krive kot druge in zato jih je Bog kaznoval? To sta vpra?anji, ki imata vedno svojo aktualnost. Ko nas mori ?rna kronika in se ?utimo nemo?ne pred zlom, se pogosto spra?ujemo, ?e gre morda za Bo?jo kazen? Je on poslal vojno ali pandemijo, da bi nas kaznoval zaradi na?ih grehov? In ?e, zakaj Gospod ne posreduje?

Pozorni moramo biti, da ko na nas pritiska zlo, tvegamo, da izgubimo jasnost in ko ne uspemo objasniti si, i??emo plehke odgovore in za?nemo valiti krivdo na Boga. Ve?krat grda in slaba navada preklinjanja izhaja od tukaj. Velikokrat pripi?emo Njemu svojo smolo ali nesre?e sveta, Njemu, ki nas pu??a svobodne in zato nikoli ne posreduje tako, da se vsiljuje ampak se ponudi, Njemu, ki nikoli ne uporablja nasilja, ?e ve? trpi za nas in z nami! Jezus dejansko z vso mo?jo odklanja in zavra?a idejo, da bi pripisali na?e nesre?e Bogu. Tiste osebe, ki jih je ubil Pilat in tiste umrle pod stolpom, niso bile ni? bolj krive kot druge in niso nobene ?rtve neusmiljenega in ma??evalnega Boga, saj tak?en ne obstaja! Od Boga nikoli ne more priti zlo, kajti on »z nami ne ravna po na?ih grehih« (Ps 103,10), ampak po svojem usmiljenju. To je slog Boga. Ne more druga?e ravnati z nami, vedno ravna z nami z usmiljenjem.

Namesto, da bi krivili Boga, pravi Jezus, se moramo zazreti vase, saj je greh, ki povzro?a smrt; na?a sebi?nost je, ki prekinja odnose; na?e napa?ne in nasilne izbire so, ki spro?ijo zlo. Na tej to?ki nam Gospod ponudi pravo re?itev. Katera je? Spreobrnjenje. »A ?e se ne spreobrnete«, pravi Gospod, »boste vsi na enak na?in pokon?ani« (Lk 13,5). Zelo nujno povabilo je to, ?e zlasti v tem postnem ?asu. Sprejmimo ga z odprtim srcem. Spreobrnimo se od zla, odpovejmo se tistemu grehu, ki nas zapeljuje in se odprimo logiki evangelija. Kajti kjer kraljujeta ljubezen in bratstvo, zlo nima ve? mo?i!

Jezus pa ve, da spreobrniti se ni tako lahko. Pri tem nam ho?e pomagati, saj ve?krat pademo v iste napake in v iste grehe, ki nam vzamejo pogum ali pa se nam morda celo zdi, da je na?e prizadevanje za dobro na tem svetu jalovo, v katerem se zdi, da zlo kraljuje. Tako nas po svojem pozivu spodbuja s priliko, ki pripoveduje o Bo?ji potrpe?ljivosti z nami. Ponudi nam tola?e?o podobo smokvinega drevesa, ki ne rodi sadu v pravem ?asu in ga kljub temu ne posekajo. Dan mu je dodaten ?as, ?e ena mo?nost. V?e? mi je pomisliti, da bi bilo lepo ime za Boga, Bog naslednje prilo?nosti. Vedno nam da ?e eno prilo?nost, vedno, vedno. Tak?no je njegovo usmiljenje. Tako ravna Gospod z nami. Ne odre?e nas stran od svoje ljubezni, ne izgubi srca in se ne utrudi z ne?nostjo nam vra?ati zaupanje.

Bratje in sestre, Bog verjame v nas! Bog nam zaupa in nas s potrpe?ljivostjo spremlja, z Bo?jo potrpe?ljivostjo do nas. Ne obupa nad nami, ampak v nas vedno polaga upanje. Bog je O?e in te gleda kot o?e. Kot najbolj?i med o?eti ne gleda na rezultate, ki jih ?e nisi dosegel, temve? na sadove, ki jih bo? ?e lahko obrodil. Ne pi?e obra?una za tvoje pomanjkljivosti, temve? spodbuja tvoje mo?nosti. Ne ustavlja se pri tvoji preteklosti, temve? z zaupanjem stavi na tvojo prihodnost. Kajti Bog nam je blizu, On nam je blizu. Ne pozabimo na Bo?ji slog: bli?ina. On je bli?ina z usmiljenjem in ne?nostjo. Tako nas spremlja od blizu usmiljeni in ne?ni Bog. 

Prosimo torej Devico Marijo, naj nam vlije upanje in poguma in da pri?ge v nas ?eljo po spreobrnjenju.