Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za praznik sv. Jo?efa
2Sam 7,4-5.12-14.16
A ?e tisto no? se je Natánu zgodila Gospodova beseda, reko?: »Pojdi in povej mojemu slu?abniku Davidu: Tako govori Gospod: Mi bo? mar ti zidal hi?o za stanovanje? Ko se ti dopolnijo dnevi in bo? legel k svojim o?etom, bom povzdignil tvojega potomca, ki bo iz?el iz tvojega telesa, in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hi?o mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom o?e in on mi bo sin. ?e se pregre?i, ga bom kaznoval s ?love?ko ?ibo in z udarci ?love?kih sinov. Tvoja hi?a in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen na veke.«
Rim 4,13.16-18.22
Kajti obljuba, ki je bila dana Abrahamu ali njegovemu potomstvu, da bodo dedi?i sveta, ni bila dana po postavi, ampak po pravi?nosti, ki izvira iz vere. Potemtakem postajamo dedi?i po veri, tako da je dedovanje iz milosti in da je obljuba zagotovljena vsemu potomstvu, ne samo tistemu, ki izvira iz postave, ampak tudi tistemu, ki izvira iz vere Abrahama, ki je o?e nas vseh, kakor je pisano: Postavil sem te za o?eta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki o?ivlja mrtve in kli?e v bivanje stvari, ki jih ni. Na osnovi upanja je proti upanju veroval, da bo postal o?e mnogih narodov, kakor je bilo re?eno: Takó bo s tvojim potomstvom. Zato mu je tudi bilo to ?teto v pravi?nost.
Mt 1,16.18-21,24
Jakobu pa se je rodil Jo?ef, mo? Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo takole: Njegova mati Marija je bila zaro?ena z Jo?efom. Preden sta pri?la skupaj, je bila nose?a od Svetega Duha. Ker je bil njen mo? Jo?ef pravi?en in je ni hotel osramotiti, je sklenil, da jo skrivaj odslovi. Ko je to premi?ljeval, se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in rekel: »Jo?ef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene; kar je spo?ela, je namre? od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo odre?il svoje ljudstvo njegovih grehov.«
Razlaga cerkvenih o?etov
Ve? cerkvenih o?etov pravi, da je angel Jo?efu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je ?util, ?esa se je bal in tudi, kaj se je odlo?il storiti, da bi ga lahko vodila krepost in bi bil potola?en. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jo?efu ?ast, da da Zveli?arju ime in da skrbi za O?etovega Sina. Skrivnost rojstva je la?je razumljiva, ?e jo pove?emo z napredovanjem zveli?anja in njenim prero?kim pri?akovanjem, ki jo je Gospod naznanil po besedah preroka Izaija.«Neznani pisec pravi: »Devica je v svojem telesu nosila to, kar ni mogel ves svet. Kakor je Kristus pozneje izro?il Marijo svojim u?encem, tako jo sedaj izro?a Jo?efu«. Sv. Janez Krizostom pa ponovno poudarja: »Angel je podelil Jo?efu ?ast, da se je lahko imel za o?eta in mu dal pravico dati Bo?jemu Sinu ime.«
Misli Benedikta XVI.
Bog vas ima rad, ne bo vas pozabil in sveti Jo?ef naj vas varuje. Kako lahko vstopimo v posebno milost tega dne? Pred zaklju?kom svete ma?e, nam bo bogoslu?je v pro?nji po obhajilu razkrilo vi?ek na?ega premi?ljevanja z besedami: »O Bog, na? O?e, ob slovesnem praznovanju svetega Jo?efa si nas nasitil s hrano s tega oltarja. Ohrani v nas svoje darove in nas vedno brani in varuj, ker smo tvoja dru?ina«. Vidite, mi prosimo Gospoda, naj vedno ohranja Cerkev pod svojim varstvom, in to On res dela!, natan?no tako, kakor je Jo?ef varoval svojo dru?ino in bdel nad otrokom Jezusom.
Prebrani evangelij nas je pravkar spomnil na to. Angel mu je namre? rekel: »Jo?ef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene« (Mt 1,20) in on je naredil natan?no to: »storil je, kakor mu je naro?il Gospodov angel« (Mt 1,24). Zakaj je sveti Matej hotel omeniti to zvestobo besedam Bo?jega poslanca, ?e ne zato, da bi nas povabil posnemati to zvestobo polno ljubezni?
Prvo berilo ne govori izrecno o sv. Jo?efu, kljub temu pa nam pove dosti o njem. Prerok Natan je po Gospodovem ukazu rekel Davidu: »Jaz bom povzdignil tvojega potomca« (2Sam 7,12). David je moral sprejeti, da bo umrl, ne da bi videl izpolnitev te obljube, ki se bo uresni?ila, ko se mu dopolnijo dnevi in bo legel k svojim o?etom. Tu vidimo, da ?elja, ki je ?loveku najbolj pri srcu, da bi videl rodovitnost svojih dejanj, ni vedno od Boga usli?ana. Mislim na vse tiste med vami, ki ste dru?inski o?etje in matere in imate povsem upravi?eno ?eljo, dati svojim otrokom najbolj?e, kar premorete, z namenom da bi v ?ivljenju uspeli. Kljub vsemu pa se ne smemo varati glede tega uspeha, saj to, kar Bog zahteva od Davida je, da Mu zaupa. David marve? ne bo videl svojega naslednika, njega, ki bo »na utrjenem prestolu na veke« (2Sam 7,16), saj bo ta njegov naslednik, ki ga je napovedala prerokba, Jezus. Enako je Jo?ef zaupal Bogu, ko je sli?al njegovega poslanca, angela, ki mu je rekel: »Jo?ef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene; kar je spo?ela, je namre? od Svetega Duha« (Mt 1,20). Sveti Jo?ef je ?lovek, ki je v vsej zgodovini Bogu izkazal najve?je zaupanje, saj je bilo to sporo?ilo zelo neverjetno.
Samo Bog je lahko dal Jo?efu mo?, da je verjel angelu. Samo Bog vam bo dal, dragi bratje in sestre, ki ste poro?eni, mo?, da boste lahko vzgajali va?e dru?ine tako, kot On ?eli. Prosite Ga za to. Bog ima rad, da se ga prosi tisto, kar on ho?e podariti. Prosite Ga za milost resni?ne in vedno bolj zveste ljubezni, upodobljene po Njegovi ljubezni. Psalm ?udovito pravi: »Njegova ljubezen je utrjena za vedno, njegova zvestoba je trdnej?a od nebes« (prim. 88,3).
Angel Gospodov, 3. postna nedelja, 19. marec 2006
Lik tega velikega Svetnika, ?eprav je ?e vedno ostal bolj skrit, dobi skozi zgodovino zveli?anja temeljen pomen. Najprej zato, ker je pripadal Judovemu rodu, je povezal Jezusa z davidovim potomstvom, tako da z uresni?itvijo obljub o Mesiju, lahko Sin Device Marije v resnici o sebi pravi, da je »Davidov sin«. Matejev evangelij ?e na poseben na?in izpostavi mesijanske prerokbe, ki so se izpolnile preko vloge, ki jo je imel Jo?ef: Jezusovo rojstvo v Betlehemu (Mt 2,1-6); njegov prehod preko Egipta, kamor se je Sveta dru?ina zatekla (Mt 2,13-15); nadimenk 'Nazaréjec' (Mt 2,22-23). V vsem tem se je izkazal, kakor tudi njegova nevesta Marija, za pristnega dedi?a Abrahamove vere, torej vere v Boga, ki vodi dogodke zgodovine preko svojega skrivnostnega zveli?avnega na?rta. Njegova veli?ina, prav tako kot Marijina, pride toliko bolj do izraza, ker se je njegovo poslanstvo odvijalo v poni?nosti in skritosti nazare?kega doma. Sicer pa je Bog sam v osebi svojega u?love?enega Sina izbral to pot in ta na?in med svojim bivanjem na zemlji, torej poni?nost in skritost.
Zgled sv. Jo?efa nas vse mo?no vabi, da z zvestobo, preprostostjo in skromnostjo izpolnjujemo nalogo, ki nam jo je Previdnost dodelila. Mislim predvsem na dru?inske o?ete in matere, in molim, da bodo vedno znali ceniti lepoto preprostega in marljivega ?ivljenja, ter skrbno gojili medsebojne zakonske odnose in tako z navdu?enjem izpolnjevali ne vedno lahko vzgojno poslanstvo. Duhovnikom, ki izvajajo svoje o?etovstvo do kr??anskih skupnosti, naj sv. Jo?ef izprosi, da bodo z vsem srcem ter s popolno posvetitvijo ljubili Cerkev. Naj podpira posve?ene osebe pri njihovem veselem in zvestem izpolnjevanju evangeljskih svetov ubo?tva, ?istosti in pokor??ine. Varuje naj delavce z vsega sveta, da bodo lahko z njihovimi razli?nimi poklici prispevali k ve?jemu napredku vsega ?love?tva. In naj pomaga vsakemu kristjanu, da bo z zaupanjem in ljubeznijo uresni?eval Bo?jo voljo ter tako sodeloval pri izpolnitvi dela zveli?anja.
Misli pape?a Fran?i?ka
Kateheza, 19. marec 2014
Danes, 19. marca, obhajamo slovesen praznik sv. Jo?efa, Marijinega ?enina in zavetnika vesoljne Cerkve. Posvetimo torej to katehezo njemu, ki si zaslu?i vso na?o hvale?nost in pobo?nost, saj je znal varovati Sveto Devico in Sina Jezusa. Biti varuh, je Jo?efova zna?ilnost, je njegovo veliko poslanstvo.
Danes ho?em nadaljevati s tematiko varovanja, vendar s posebnega vidika, vzgojnega vidika. Glejmo Jo?efa, kot zgled vzgojitelja, ki varuje in spremlja Jezusa na njegovi poti napredovanja v modrosti, starosti in milosti«, kot pravi Lukov evangelij (Prim. Lk 2,52). On ni bil Jezusov o?e, o?e je bil Bog, a je o?etovsko skrbel za Jezusa, da bi rastel v modrosti, starosti in milosti. In v ?em mu je omogo?il, da je rasel? V modrosti, starosti in milosti.
Za?nimo s starostjo, ki je najbolj naravna razse?nost osebe in pomeni njeno fizi?no in psihi?no rast. Jo?ef je skupaj z Marijo skrbel za Jezusa predvsem iz tega zornega kota; to pomeni, da ga je »redil«, skrbel, da mu ne bi manjkalo potrebno za zdrav razvoj. Pozorna skrb za otrokovo ?ivljenje je privedla do bega v Egipt, te?ke ?ivljenjske izku?nje kot beguncev, da bi se re?ili pred Herodovimi gro?njami. Ko so se nato vrnili v domovino in se nastanili v Nazaretu, se za?ne dolgo obdobje Jezusovega ?ivljenja v njegovi dru?ini. V tistih letih je Jo?ef u?il Jezusa tudi svoje tesarske obrti.
Preidimo k drugi razse?nosti vzgoje, to je v modrosti. Jo?ef je bil za Jezusa vzor in u?itelj te modrosti, ki se hrani z Bo?jo besedo. Lahko si predstavljamo, kako je Jo?ef vzgajal malega Jezusa za poslu?anje svetih spisov, predvsem ko ga je ob sobotah spremljal v sinagogo v Nazaret. Jo?ef je Jezusa spremljal, da bi v sinagogi poslu?al Bo?jo besedo.
In ?e razse?nost milosti. Luka za Jezusa pravi: »Bo?ja milost je bila z njim« (Lk 2,40). Tukaj je Jo?efova vloga zagotovo bolj omejena v primerjavi s podro?jem starosti in modrosti. A bila bi velika napaka misliti, da o?e in mati ne moreta narediti ni?esar glede vzgoje otrok, da bi rasli v Bo?ji milosti. Rasti v starosti, rasti v modrosti in rasti v milosti: to je delo, ki ga je Jo?ef opravil za Jezusa, mu pomagal rasti v teh treh razse?nostih, mu pomagal napredovati.
Dragi bratje in sestre, poslanstvo sv. Jo?efa je zagotovo enkratno in neponovljivo, ker je absolutno enkraten Jezus. In vendarle je v svojem varovanju Jezusa, vzgoji za rast v starosti, modrosti in milosti, vzor za vsakega vzgojitelja, predvsem za vsakega o?eta. Sv. Jo?ef je vzor vzgojitelja in o?eta. Izro?am torej v njegovo varstvo vse star?e, duhovnike – ki so o?etje – in tiste, ki imajo vzgojno nalogo v Cerkvi in dru?bi. Na poseben na?in ho?em pozdraviti danes, ko je dan o?etov, vse star?e, vse o?ete. Iz srca jih pozdravljam!
Za vas prosim milosti, da bi vedno bili blizu va?im otrokom in jih pustili rasti. Potrebujejo vas, va?o prisotnost, va?o bli?ino, va?o ljubezen. Bodite zanje kot sv. Jo?ef: varuhi njihove rasti v starosti, modrosti in milosti. Naj vas sv. Jo?ef blagoslovi in vas spremlja.
Patris corde
3. O?e v poslu?nosti
Podobno kot je Bog storil z Marijo, ko ji je pokazal svoj na?rt odre?enja, je tudi Jo?efu razkril svoje na?rte; to je storil skozi sanje, ki jih je Sveto pismo kot vsa starodavna ljudstva imelo za eno od sredstev, po katerih Bog ka?e svojo voljo.
Jo?ef je v hudi stiski zaradi nerazumljive Marijine nose?nosti: no?e je »javno osramotiti«, ampak se odlo?i, da jo bo »skrivaj odslovil« (Mt 1,19). V prvih sanjah mu angel pomaga razre?iti njegovo te?ko zagato: »Ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene; kar je spo?ela, je namre? od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odre?il grehov« (Mt 1,20-21). Njegov odgovor je bil takoj?en: »Ko se je Jo?ef zbudil, je storil, kakor mu je naro?il Gospodov angel« (Mt 1,24). S poslu?nostjo je premagal svojo dramo in re?il Marijo.
