杏MAP导航

5Mz 26,4-10

Duhovnik naj vzame ko? iz tvoje roke in ga postavi pred oltar Gospoda, tvojega Boga. Potem spregovôri in reci pred Gospodom, svojim Bogom: »Moj o?e je bil blode? Aramejec. ?el je v Egipt in je tam z malo ljudmi tuj?eval. Tam pa je nastal iz njega velik, mo?an in ?tevilen narod. Toda Egip?ani so hudo ravnali z nami, stiskali so nas in nam nalagali te?ko tlako. In vpili smo h Gospodu, Bogu na?ih o?etov, in Gospod je sli?al na? glas in videl na?o bedo, trpljenje in stisko. Gospod nas je izpeljal iz Egipta z mo?no roko in z iztegnjenim laktom, z veliko strahoto, znamenji in ?ude?i. Pripeljal nas je v ta kraj in nam dal to de?elo, v kateri se cedita mleko in med. In zdaj, glej, prina?am prvine sadov zemlje, ki si mi jo dal, Gospod.« Tako postavi ko? pred Gospoda, svojega Boga, in padi na kolena pred Gospodom, svojim Bogom!

Rim 10,8-13

Kaj torej pravi? Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu; namre? beseda vere, ki jo oznanjamo. Kajti ?e bo? s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in bo? v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, bo? re?en. S srcem namre? verujemo, in tako smo dele?ni pravi?nosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo dele?ni odre?enja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramo?en. Ni namre? razlo?ka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kli?ejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo re?en.

Lk 4,1-13

Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil po pu??avi ?tirideset dni, hudi? pa ga je sku?al. Tiste dni ni ni? jedel, in ko so ti dnevi minili, je postal la?en. Hudi? mu je rekel: »?e si Bo?ji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Zapisano je: ?lovek naj ne ?ivi samo od kruha.« Nato ga je hudi? povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izro?ena in jo dam, komur ho?em. ?e torej mene po?asti?, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril in rekel: »Zapisano je: Gospoda, svojega Boga, po?asti in njemu samemu slu?i!« Potem ga je hudi? odvedel v Jeruzalem, ga postavil na rob templja in mu rekel: »?e si Bo?ji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti zapisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, naj te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadene? ob kamen.« Jezus je odgovoril in mu rekel: »Re?eno je: Ne preizku?aj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudi? kon?al z vsemi sku?njavami, se je umaknil od njega do dolo?enega ?asa.

Razlaga cerkvenih o?etov

Kakor nas u?ijo cerkveni o?etje, so sku?njave sestavni del Jezusovega 'spusta' v na?o ?love?ko pogojenost, v brezno greha in njegove posledice. To je 'spust', ki ga je Jezus prehodil do konca, vse do smrti na kri?u in predpekla, do skrajne oddaljenosti od Boga. Na ta na?in je On roka, ki jo je Bog iztegnil ?loveku, izgubljeni ovci, da bi jo re?il. Sv. Ambro? pravi: »V tej pripovedi je mogo?e prepoznati podobo Adama in spomin na Genezo, saj je bil Adam izgnan iz raja v pu??avo, medtem ko gre Kristus, novi Adam v pu??avo po nas, da bi nas izpeljal iz pu??ave sku?njav ter nas ponovno povedel v raj.«

Origen pravi: »Prva sku?njava sku?a vpeljati Jezusa v greh po?re?nosti, ki je pogubil prvega Adama. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi, da je »prvi Adam padel zato, ker je jedel prepovedano hrano, medtem ko je Jezus zmagal, ker ni jedel hrane, s katero ga je Satan sku?al v trenutku velike lakote po ?tirideset dnevnem postu.« Sv. Ambro? dodaja: »Jezus u?love?eni Bo?ji Sin, Beseda Boga je kruh ?ivljenja, ki prihaja iz nebes in bo hranil svoje ljudstvo s kruhom, s samim seboj in je premagal Satana s tem nebe?kim kruhom, torej Bo?jo besedo.«

O drugi sku?njavi Origen pravi: »Kraljestva, ki jih je Satan v trenutku pokazal Jezusu, niso kraljestva kakor rimsko ali perzijsko, temve? Satanova nadvlada nad svetom.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi, da si je »Satan s prevaro pridobil ta svet, toda sedaj je pri?el Kristus, ki  ga bo s pokor??ino, trpljenjem in smrtjo ponovno pripeljal pod svojo oblast.«

Sv. Efrem Sirski pravi, da je »Satan v zadnji sku?njavi spremenil taktiko, a je Jezus kljub temu ostal zvest samemu sebi in svoji nespremenljivi naravi.« Origen pravi, da se »psalm obra?a na vse pravi?ne, katerim je Kristus dal oblast hoditi po ka?ah in ?korpijonih, kot je to Gospod obljubil dvainsedemdesetim.«

Kakor u?i sv. Avgu?tin, je Jezus vzel nase na?e sku?njave, da bi nam podaril svojo zmago. Zato se ne bojmo soo?iti se z bojem proti duhu zla. Pomembno pa je, da to po?nemo z njim, s Kristusom, z Zmagovalcem.

Misli Benedikta XVI.

Na pepelni?no sredo smo za?eli ?tirideset dnevni postni ?as, ki nas bo pripravil na obhajanje velike no?i. To je ?as posebnega prizadevanja na na?i duhovni poti. ?tevilo ?tirideset se ve?krat pojavi v Svetem pismu. ?tirideset pa je bilo tudi dni poti preroka Elija do Bo?je gore Horeb, kakor tudi obdobje, ki ga je Jezus pre?ivel v pu??avi, preden je za?el z javnim ?ivljenjem in kraj, kjer ga je hudi? sku?al.

Jezus je torej ?el v pu??avo, kjer ga je napadla sku?njava, da bi zapustil pot, ki jo je nakazal O?e in ?el po drugih la?jih, svetnih poteh (prim. Lk 4,1-13). S tem si je nalo?il na?e sku?njave, nosil na?o bedo, da bi premagal hudi?a in nam odprl pot k Bogu, pot spreobrnitve.

Razmi?ljati o sku?njavah, katerim je bil podvr?en Jezus v pu??avi, je povabilo za vsakega od nas, da odgovorimo na temeljno vpra?anje: kaj je tisto, kar je res vredno v mojem ?ivljenju? V prvi sku?njavi je hudi? predlagal Jezusu, naj spremeni kamen v kruh, da bi pote?il lakoto. Jezus je odvrnil, da ?lovek ?ivi tudi od kruha, a ne samo od kruha, saj brez odgovora na lakoto po resnici, po Bogu, se ?lovek ne more re?iti (prim. vv. 3-4). V drugi sku?njavi je hudi? Jezusu predlagal pot oblasti. Peljal ga je na vi?ino in mu ponudil nadvlado nad svetom. Toda to ni Bo?ja pot; Jezusu je popolnoma jasno, da ne re?uje sveta svetna mo?, temve? mo? kri?a, poni?nosti, ljubezni (vv. 5-8). V tretji sku?njavi, hudi? predlaga Jezusu, da se z roba templja vr?e dol, saj ga bo Bog po svojih angelih re?il. To pa pomeni, da bi storil nekaj senzacionalnega in s tem preizku?al Boga. Jezusov odgovor je, da Bog ni nekdo, kateremu bi postavljali svoje pogoje, saj je Gospod vsega (prim. vv. 9-12). V ?em je bistvo teh treh sku?njav, ki jih je Jezus prestal? Predvsem je predlog, da se strumentalizira Boga, da se ga uporablja za lastne interese, za lastno slavo in uspeh. Gre za to, da bi sebe postavili na mesto Boga, ga odstranili iz lastnega bivanja in ga naredili odve?nega. Vsak se mora torej vpra?ati: kak?no mesto ima Bog v mojem ?ivljenju? Je On Gospod ali sem jaz?

V tem postnem ?asu, med Letom vere, obnovimo svoje prizadevanje na poti spreobrnjenja, da premagamo te?njo po zapiranju vase in naredimo prostor za Boga tako, da bomo na vsakodnevno resni?nost gledali z njegovimi o?mi. Izbira med zapiranjem v lastno sebi?nost in odprtostjo za ljubezen do Boga in bli?njega, lahko re?emo je ista, kot izbira pri sku?njavah, ki jih je imel Jezus. Izbira med ?love?ko oblastjo in ljubeznijo kri?a, med odre?enjem kot blagostanjem in odre?enjem kot Bo?jim delom, kateremu damo v na?em ?ivljenju prvenstvo. Spreobrniti se, pomeni, da ne i??emo ve? lastnega uspeha, ugleda, polo?aja, ampak, da nam vsak dan majhne stvari, resnica, vera v Boga ter ljubezen, postanejo nekaj najpomembnej?ega.

Angel Gospodov 17. februar 2013
V sredo smo s tradicionalnim obredom pepelenja vstopili v postni ?as, ?as med katerem se s spreobrnjenjem in pokoro pripravljamo na veliko no?. Cerkev, ki je mati in u?iteljica, kli?e vse svoje ?lane, da se prenovijo v duhu in se ponovno odlo?no usmerijo k Bogu in tako odpovejo napuhu ter sebi?nosti, da bi ?iveli v ljubezni. V tem Letu vere je postni ?as ugoden ?as ponovnega odkritja vere v Boga, kot osnovnega vodila na?ega ?ivljenja in ?ivljenja Cerkve. To pa vedno prina?a spopad, duhovni boj, saj se duh zla upira na?emu posve?evanju in nas ho?e speljati z Bo?je poti. Zaradi tega je na vsako prvo nedeljo v postnem ?asu oznanjen evangelij o Jezusovih sku?njavah v pu??avi.

Jezusa je namre?, potem ko je bil »ume??en« kot Mesija, »Maziljen« po Svetem Duhu med krstom v Jordanu, isti Duh odvedel v pu??avo, da bi ga hudi? sku?al. Na za?etku svojega javnega delovanja je moral Jezus razkrinkati ter zavrniti la?ne podobe o Mesiju, ki mu jih je sku?njavec predlagal. Te sku?njave pa so tudi napa?ne podobe o ?loveku, ki v vsakem obdobju zalezujejo vest tako, da se preoble?ejo v koristne in u?inkovite, celo dobre predloge. Evangelista Matej in Luka predstavita tri Jezusove sku?njave, ki se pri njima razlikujejo samo po vrstnem redu. Osnovni namen teh sku?njav je vedno, da bi uporabili Boga za lastne koristi in tako dali prednost uspehu ali materialnim dobrinam. Sku?njavec je prevarant, saj ne sili naravnost v zlo, ampak v la?no dobro in nas prepri?a, da sta pravi resni?nosti mo? in to, kar zadovolji osnovne potrebe. Na ta na?in postane Bog drugoten, postane sredstvo in kon?no neresni?en, ni? ve? ne velja, izgine. Konec koncev gre v sku?njavah za vero, saj gre za Boga. V odlo?ilnih trenutkih ?ivljenja, no, ?e dobro pogledamo, v vsakem trenutku, smo na kri?i??u: ?elimo hoditi za jazom ali za Bogom? Za osebno koristjo ali za resni?nim Dobrim, tem kar je resni?no dobro?

Kakor nas u?ijo cerkveni o?etje, so sku?njave sestavni del Jezusovega »spusta« v na?o ?love?ko pogojenost, v brezno greha in njegove posledice. To je »spust«, ki ga je Jezus prehodil do konca, vse do smrti na kri?u in predpekla, do skrajne oddaljenosti od Boga. Na ta na?in je On roka, ki jo je Bog iztegnil ?loveku, izgubljeni ovci, da bi jo re?il. Kakor u?i sv. Avgu?tin, je Jezus vzel nase na?e sku?njave, da bi nam podaril svojo zmago. Zato se ne bojmo soo?iti se z bojem proti duhu zla. Pomembno pa je, da to po?nemo z njim, s Kristusom, z Zmagovalcem. Da bi bili z Njim se obrnimo na Mater Marijo. Kli?imo jo z otro?kim zaupanjem v uri preizku?nje in ona nam bo dala ?utiti mogo?no navzo?nost svojega bo?jega Sina, da od?enemo sku?njave z Kristusovo Besedo in tako postavimo Boga v sredi??e na?ega ?ivljenja.

Misli pape?a Fran?i?ka

Homilija med sveto ma?o v Ecatepecu 14. februarja 2016
Na pepelni?no sredo se je za?el postni ?as, ko nas Cerkev vabi, da se pripravimo na praznovanje pomembnega praznika velike no?i. To je poseben ?as, da se spomnimo daru svojega krsta, ko smo postali Bo?ji otroci. Cerkev nas vabi, da o?ivimo ta poklonjeni dar in ga ne pustimo pozabi, kakor da je nek spomin iz preteklosti. Ta postni ?as je pravi trenutek, da obnovimo veselje in upanje, ki nastaneta, kadar se ?utimo kakor ljubljeni otroci O?eta. Ta O?e, ki nas ?aka, da bi nam odvzel obleke utrujenosti, apati?nosti, brezupnosti ter nas oblekel v dostojanstvo, ki ga samo pravi o?e in prava mati lahko dasta svojim otrokom, v obleke, ki izvirajo iz ne?nosti in ljubezni.

Na? O?e je O?e velike dru?ine, je O?e na?. Vé, kaj pomeni ljubezen, a ne zna rojevati in ustvarjati »edincev«. Je Bog, ki vé, kaj je dru?ina, bratstvo, razlomljeni in razdeljeni kruh. Je Bog O?ena?a, torej »O?e na?«, ne »o?e moj« ali pa »o?im va?«.

V vsakem od nas so ugnezdene in ?ivijo tiste sanje Boga, ki jih obhajamo vsako veliko no?, pri vsaki evharistiji: da smo otroci Boga. Sanje, ki so jih skozi zgodovino ?iveli mnogi na?i bratje in sestre. Sanje, ki so bile izpri?ane s krvjo mnogih mu?encev v?eraj in danes.

Postni ?as je ?as spreobrnjenja, kajti imam vsakodnevno izku?njo, kako so sanje vedno ogro?ene s strani »o?eta la?i«, ki nas ho?e lo?iti, ko ustvarja razdeljeno in konfliktno dru?bo; dru?bo nekaterih in za nekatere. Koliko krat izkusimo v svojem mesu ali v svoji dru?ini, v dru?inah prijateljev ali sosedov, bole?ino, ki nastane zato, ker ni priznano tisto dostojanstvo, ki ga vsi nosimo v sebi. Koliko krat smo morali jokati in se kesati, ker smo se zavedli, da nismo priznali tega dostojanstva v drugih. Koliko krat – in to pravim z bole?ino – smo slepi in neob?utljivi pred manjkajo?im priznanjem svojega dostojanstva in dostojanstva drugih.

Postni ?as je ?as, da uredimo ?ute, odpremo o?i pred mnogimi krivicami, ki neposredno napadajo sanje in na?rt Boga. Je ?as, da »razkrinkamo tri velike sku?njave, ki razbijajo, lo?ujejo podobo, ki jo je Bog ?elel oblikovati. To so tri Kristusove sku?njave … Tri sku?njave kristjana, ki ho?ejo uni?iti resnico, h kateri smo bili poklicani. Tri sku?njave, ki ho?ejo propad in da mi propademo.

Prva sku?njava: bogastvo. Prilastiti si dobrine, ki so bile dane za vse, a jih koristim samo zase ali za »moje«. To pomeni priskrbeti si kruh s trudom nekoga drugega ali celo z ?ivljenjem drugih. Tisto bogastvo, kjer ima kruh okus po bole?ini, bridkosti, trpljenju. To je kruh, ki ga pokvarjena dru?ina ali dru?ba daje svojim otrokom.

Druga sku?njava: ne?imrnost. Iskanje presti?a, ki sloni na stalnem izklju?evanju tistih, ki »niso ni?«. Razjarjeno iskanje tistih »pet minut slave«, ki ne odpu??a »slave« drugih.

Tretja sku?njava: nadutost. Postaviti se na raven superiornosti kakr?ne koli vrste, misliti, da nisem del »?ivljenja navadnih smrtnikov«, ter vsak dan moliti: »Hvala, Gospod, da me nisi naredil kakor njih.«

Tri Kristusove sku?njave so tri sku?njave, s katerimi se kristjan vsak dan soo?a. Tri sku?njave, ki ho?ejo razvrednotiti, uni?iti in odtrgati veselje in sve?ino evangelija; ki nas zapirajo v krog razdejanja in greha.

Dobro se je torej vpra?ati: Do katere to?ke se zavedamo teh sku?njav v sebi? Do katere to?ke smo se navadili na ?ivljenjski slog, ki misli, da sta v bogastvu, ne?imrnosti in nadutosti izvir in mo? ?ivljenja? Do katere to?ke verjamemo, da so na?a skrb za drugega, na?a zaskrbljenost in skrb za kruh, dobro ime in dostojanstvo drugih vir veselja in upanja?

Izbrali smo Jezusa in ne demona. Ho?emo slediti Njegovim sledem, a vemo, da ni lahko. Vemo, kaj pomeni biti zapeljani z denarjem, slavo in mo?jo. Zato nam Cerkev daje ta ?as, vabi nas k spreobrnjenju z eno samo gotovostjo: On nas ?aka in ho?e ozdraviti na?e srce od vsega tistega, kar ga uni?uje. To je Bog, ki ima ime: usmiljenje. Njegovo ime je na?e bogastvo, Njegovo ime je na?a slava, Njegovo ime je na?a mo?. Skupaj ponovimo psalmistove besede: »Moj Bog, ki vanj zaupam.«

Angel Gospodov, nedelja, 10. marec 2019
Evangelij dana?nje prve postne nedelje (glej Lk 4,1-13) pripoveduje o Jezusovih sku?njavah v pu??avi. Po ?tirideset dnevnem postu, Jezusa trikrat sku?a hudi?. Najprej mu pravi, naj kamen spremeni v kruh. Zatem mu poka?e vsa kraljestva sveta in mu obljubi, da lahko postane mogo?en in slaven mesija. Nazadnje mu na spektakularen na?in poka?e njegovo bo?ansko mo?. Tri sku?njave ka?ejo tri poti, ki jih svet vedno ponuja, ko obljublja velike uspehe: pohlep po imetju, ?love?ka slava, instrumentalizacija Boga. Vendar tu gre za tri varljive poti, ki nas vodijo v pogubo.

Pot pohlepa po imetju je »hudi?eva zahrbtna logika«. Hudi? za?ne pri naravni in upravi?eni potrebi po hrani, ?ivljenju, uresni?itvi in sre?i, da bi nas zatem potisnil v prepri?anje, kako je vse to mogo?e brez Boga, obrne nas celo proti Njemu. Jezus pa se upre in pravi: »Pisano je: ?lovek ne ?ivi samo od kruha.« S tem ko spomni na dolgo pot izvoljenega ljudstva skozi pu??avo, Jezus potrdi, da se ho?e v polnem zaupanju izro?iti previdnosti O?eta, ki vedno skrbi za svoje otroke.

Druga sku?njava je pot ?love?ke slave. Hudi? pravi: »?e pade? predme in me moli?, bo vse tvoje.« Bratje in sestre lahko izgubimo vse osebno dostojanstvo, se pustimo pokvariti idolom denarja, uspeha in mo?i, samo da bi dosegli lastno samopotrditev. Oku?a se opojnost praznega veselja, ki zelo kmalu izgine. Zato Jezus odgovori: »Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu slu?i!«.

Tretja sku?njava govori o instrumentalizaciji Boga v lastno korist. Hudi?, ki navaja Spise, Jezusu pravi, naj od Boga zahteva ?ude?, a Jezus se mu ponovno zoperstavi s trdno odlo?itvijo, da ostaja poni?en in zaupen pred O?etom: »Re?eno je: Ne preizku?aj Gospoda, svojega Boga!« Jezus tako zavrne sku?njavo, ki je morda najbolj prefinjena: hoteti pridobiti Boga na na?o stran, prositi ga za milosti, ki pa so v resnici namenjene zadovoljitvi na?e o?abnosti.

To so poti, postavljene pred nas, s pretvezo, da lahko tako dose?emo uspeh in sre?o. A v resnici so vse tuje Bo?jemu na?inu delovanja. Celo lo?ujejo nas od Boga, saj so satanovo delo. Jezus, ki v prvi osebi do?ivi te preizku?nje, trikrat premaga sku?njavo, da bi tako v celoti sprejel Bo?ji na?rt. Poka?e nam pripomo?ke: notranje ?ivljenje, vera v Boga, gotovost v njegovo ljubezen. Gre za gotovost, da nas Bog ljubi, da je O?e. S to gotovostjo premagamo vsako sku?njavo. Jezus, ko odgovarja sku?njavcu, z njim ne vstopa v pogovor, ampak na tri izzive odgovori samo z Bo?jo Besedo. To nas u?i, da se s hudi?em ne pogovarja, ne sme se pogovarjati, ampak samo odgovoriti z Bo?jo Besedo.

 Izkoristimo torej postni ?as kot privilegirani ?as za o?i??enje, za do?ivetje tola?e?e Bo?je navzo?nosti v na?em ?ivljenju. Materinska pripro?nja Device Marije, ki je podoba zvestobe Bogu, naj nas podpira na na?i poti in nam pomaga vedno zavra?ati hudo ter sprejemati dobro.

Angel Gospodov, nedelja, 7. marec 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja prve postne nedelje nas pelje v pu??avo, kjer je Sveti Duh Jezusa ?tirideset dni vodil, da bi ga hudi? sku?al (prim. Lk 4,1-13). Tudi Jezusa je hudi? sku?al, zato nas lahko spremlja, vsakega od nas, med na?imi sku?njavami.

Pu??ava je simbol za boj proti zapeljevanju zla, da bi se nau?ili izbrati resni?no svobodo. Jezus je namre? ?ivel izku?njo pu??ave, tik preden je za?el svoje javno poslanstvo. In ravno preko tega duhovnega boja On odlo?no potrdi, kak?ne vrste Mesija namerava biti. Ne tak?en Mesija, ampak tak?en. Rekel bi, da gre za izjavo o Jezusovi mesijanski identiteti, o Jezusovi mesijanski poti. »Sem Mesija, vendar po tak?ni poti«. Poglejmo si sedaj od blizu sku?njave, s katerimi se spopada.

Hudi? se dvakrat obrne Nanj, reko?: »?e si Bo?ji Sin… (vv. 3. 9.). Predlaga mu, naj izkoristi svoj polo?aj, najprej da bi zadovoljil svoje materialne potrebe, ki jih ?uti, lakoto (prim. 3.); zatem, da bi pove?al svojo oblast (prim. vv.6-7); in kon?no, da bi imel od Boga ?ude?no znamenje (prim. vv. 9-11). Tri sku?njave. Kakor da bi rekel: »?e si Bo?ji Sin, izkoristi to!« Kolikokrat se to zgodi nam: »Ti, ki si na tem polo?aju, izkoristi ga! Ne izpusti te prilo?nosti, to je, misli na svojo korist«. Gre za zapeljujo? predlog, ki vodi v zasu?njenje srca, ki nas napravi obsedene z ?eljo po imetju, vse skr?i na posedovanje stvari, na oblast, na sloves. In to je bistvo sku?njav po oblasti, stvareh, slovesu, oblasti… Jedro tega je strup strasti, v katerega se zakorenini zlo. Poglejmo vase in odkrili bomo, da imajo na?e sku?njave vedno tak?no shemo, vedno tak?en na?in delovanja.

Toda Jezus se na zmagoslaven na?in upre privla?nosti zla. Kako to stori? Na sku?njave odgovori z Bo?jo Besedo, ki pravi, naj se ne izkoristi, uporablja Boga, druge in stvari zase, naj se ne izkori??a oseben polo?aj, da bi si pridobivali privilegije. Kajti resni?na sre?a in svoboda nista v imeti, temve? v podeliti; ne v izkori??anju drugih, temve? v ljubiti jih; ne v obsedenosti z oblastjo, temve? v veselju slu?enja.

Dragi bratje in sestre, te sku?njave spremljajo tudi nas na poti ?ivljenja. Moramo biti budni, ne se prestra?iti, saj se zgodi vsem, torej biti budni, ker se pogosto predstavljajo pod navidezno obliko dobrega. Kajti hudi?, ki je prekanjen, vedno uporablja zvija?o. Hotel je, da bi Jezus verjel, da so njegovi predlogi koristni za to, da poka?e, da je Bo?ji Sin.

Hotel bi sedaj poudariti tole. Jezus se ne pogovarja z hudi?em. Jezus se nikoli ne pogovarja z hudi?em. Ali ga iz?ene stran, ko je ozdravljal obsedene in v tem primeru, ko je moral odgovoriti, mu odgovori z Bo?jo Besedo, nikoli s svojo besedo. Bratje in sestre, nikoli ne vstopajte v pogovor z hudi?em, saj je veliko bolj prekanjen od nas. Nikoli! Vedno se trdno dr?ite za Bo?jo Besedo, kakor Jezus, in kve?jemu vedno odgovorimo z Bo?jo Besedo. Na tej poti ne bomo zgre?ili. Tako po?ne tudi z nami. Pogosto prihaja s sladkim pogledom, z angelskim obrazom. Zna se celo preoble?i v svete namene, navidezno verske!

?e popustimo njegovemu laskanju, kon?amo tako, da opravi?ujemo svojo la?nost, jo zamaskiramo z dobrimi nameni. Na primer, kolikokrat smo sli?ali tole: »Imel sem ?udne posle, a sem pomagal reve?em«; »izkoristil sem svoj polo?aj, kot politik, kot vladar, duhovnik, ?kof, a za dosego dobrega«; »podlegel sem svojim nagonom, a dejansko nisem nikomur naredil ni? hudega«. Tak?na opravi?ila, in tako naprej eno za drugo. Prosim vas, nobenega popu??anja zlu! Nobenega pogovora z hudi?em! S sku?njavo se ne sme pogovarjati, ne sme se pasti v tisto spanje vesti, ko re?e: »sicer pa ni tako hudo, saj vsi delajo tako!« Poglejmo na Jezusa, ki ne i??e sporazuma, ne sklepa poslov z zlom. Hudi?u nastavi Bo?jo Besedo, ki je mo?nej?a od hudi?a in tako premaga sku?njave.

V tem postnem ?asu bo tudi za nas obdobje pu??ave. Vzemimo si ?as za ti?ino in za molitev, vsaj malo, dobro nam bo delo. Med tem ?asom se zaustavimo in poglejmo to, kar vznemirja na?e srce, na?o notranjo resni?nost, tisto, za katero vemo, da je ni mogo?e opravi?iti. Vzpostavimo notranjo jasnost tako, da se v molitvi postavimo pred Bo?jo Besedo in da se za?ne v nas dobrodejen boj proti zlu, ki nas zasu?njuje, boj za svobodo.

Prosimo Sveto Devico, naj nas spremlja med postno pu??avo in naj nam pomaga na na?i poti spreobrnjenja.