Misijonar upanja Toni Brinjovc OFMConv: Upa tisti, ki se zaupa
Jo?e Potrpin - Slovenija
P. Toni je doma iz Mozirja. Po svoji izhodi??ni izobrazbi, usposobljenosti in slu?bi je najprej specializirani fizioterapevt. A ?elel si je postati ?e kaj drugega … In kon?no se je odlo?il za poklic duhovnika in redovnika.
»Ve?krat re?em, da se je to zgodilo med delom. Bil sem ?e fizioterapevt, v slu?bi. Med vsakdanjim delom pa se je zgodilo neko sre?anje. Je pa res, da sem ?e prej slutil ali ?util vrvice ljubezni, ki so me vlekle v duhovni?ki poklic oz. tudi v redovni?ki poklic. Moram re?i, da me je duhovni?tvo zelo privla?ilo, redovni?tvo pa je sem bolj kot ne izbral. Takrat so bili minoriti na pravem mestu, ob pravem ?asu in pravi ljudje, da sem se odlo?il zanje.«
V Ljubljani na Teolo?ki fakulteti je tudi diplomiral iz teme duhovnost ?porta. V Sostrem blizu Ljubljane je bilo njegovo prvo kaplansko mesto. Nato je bil ?tiri leta ?upnijski upravitelj Bolni?ke ?upnije v Ljubljani, nato osem let ?upnik in gvardijan v Turni??u. Od tam pa je pri?el na bo?jepotno Ptujsko Goro: k Mariji zavetnici s pla??em, ki ?e ve? kot ?eststo let vabi k sebi romarje vseh stanov in vsaki njihovi potrebi. Ptujska gora ima res lepo lego: na vrhu hrib?ka stoji in vsak se z veseljem povzpne nanjo.
»Lahko re?em, da so romarji vseh vrst in prihajajo z vseh vetrov. Namre? tudi taki romarji, ki slu?ajno pridejo v kraj in zagledajo na hrib?ku lepo gotsko cerkev, pa se oglasijo tu. Velikokrat se zgodi lepo sre?anje ?isto slu?ajno. Potem so to romarji, ki zavestno prihajajo sem. ?e ve? kot ?est sto let hodijo sem ljudje iz raznih koncev, zlasti iz ?tajerskega predela po pomo? in za??ito, da se stisnejo malo pod Marijin pla??. V zadnjem ?asu se dogaja ?e nov razlog za obisk Marije. Tukaj mimo veliko ljudi hodi na preglede ali na terapijo v zdravili??e Roga?ka Slatina. Ko se vra?ajo s pregledov, se zelo radi ustavljajo tu. Velikokrat opravijo pogovor, spoved, ?esto prejmejo bolni?ko maziljenje, ko so izvedeli za svojo diagnozo ipd. In seveda v leto?njem letu prihajajo k nam svetoletni romarji, ki jih tudi zdaj, ?eprav je hladno in se je jubilejno leto ?ele za?elo, ne primanjkuje.«
Prav na za?etku jubilejnega leta je mariborski nad?kof msgr. Alojzij Cvikl za to leto dolo?il ve?je ?tevilo posebnih misijonarjev upanja. Ti bodo delovali v svojem in ?ir?em okolju. Mednje je nad?kof uvrstil tudi p. Tonija kot rektorja ptujskogorskega sveti??a.
»Biti misijonar upanja je lepa stvar, vesel sem tega imenovanja, ker se mi zdi, da ?e celo ?ivljenje kot ena svetla oseba prina?am upanje. ?e prej, ko sem delal ?e kot fizioterapevt, so rekli, ko pride Toni, je vedno nekaj ve? upanja. Se pravi, je to oseba, ki nosi v sebi upanje, notranjo lu?, privablja. Upanje je v zaupanju. Misijonar upanja naj bi bil soljudem svetla to?ka optimizma, zavedanja odre?enosti, ob?utka svobode. Hkrati bi tudi u?il ali vodil ljudi, na kak?en na?in naj se zaupajo in kako naj upajo.«
Ptujskogorsko Marijo in tudi druge romarske poti romarji obiskujejo najve? s pro?njo za zdravje. »Po Mariji k Jezusu!« Da sama Mati usmiljenja posreduje Sinovo usmiljenje in odpu??anje. Podeli zdravje. ?e bi p. Toni vedel, da mu bo odlo?itev za redovni?tvo prinesla toliko miru in svobode v srce, bi se gotovo ?e prej odlo?il za vstop k minoritom. O?itno pa je moral prehoditi svojo pot do tega cilja. Kot fizioterapevt in bolni?ki duhovnik zdaj bolj razume bolnike, jim je bli?e kot na za?etku svoje poklicne poti. Toda vsaka izku?nja je za nekaj odlo?ilna.
»Delo z bolniki, ?e kot fizioterapevta in nato bolni?kega duhovnika v bolni?nici, ?loveka odpre. Nau?i te predano poslu?ati, pristopati z du?o k bolniku. Avtomatsko postane? bolj pozoren in bolj odprt za skrite stvari notranjosti. Ljudje hitro za?utijo, komu se lahko razkrijejo, komu lahko povejo dolo?ene stvari glede bolezni. Namre?, tistemu, ki pozna bolezen, ki ve, o ?em mu pripovedujejo. Ta ?ivljenjska poklicna izku?nja je velik plus pri mojem delu. Bolj sem ob?utljiv za bolnike. Veliko ljudi spremljam prav v procesu njihove bolezni. Se pa v spremljanju marsi?esa nau?i?, kar je dragocen dar. S strokovnim razumevanjem ?lovekovih te?av lahko odnos oplemenitim in dodam so?loveku tisto, kar i??e. To po?nem tako, ko sprejemam ljudi. Dolo?ene stvari je potrebno vedeti ?isto s strokovnega vidika. V ?asu slu?bovanja kot bolni?ki duhovnik sem se nau?il zlasti pristopa do bolnih, do ljudi v stiski. To znanje mi danes veliko pomaga v novem poslanstvu.«
Pri Mariji s pla??em preizku?ani dobijo zdravje in odre?enost ?e zlasti s spovedjo. In v svetem letu z obiskom romarskega sveti??a prejmejo ?e odpustke.
»Res je, spoved je odlo?ilna. Jezus je deloval na ta na?in in deluje enako tudi danes. In sicer po zakramentih, Zdi se mi, da se jih premalo poslu?ujemo. V veliko veselje in milost mi je, ko na Ptujsko Goro, zdaj, v za?etku svetega leta prihajajo mnogi, ki so obte?eni, dobesedno obte?eni s te?o greha. Kako lepo je biti pri?a temu odre?enju. Naravnost z grozo poslu?ati, kaj naredi greh iz ?loveka. Ampak tudi velika milost je zame, ko za?uti? njihovo odre?enost, osvoboditev. ?ele po svoji smrti bomo spoznali, kako ?udovit zakrament je sveta spoved. V njem delujeta dve milosti: prva milost me o?isti, druga milost pa nahrani. Me obnovi, mi da mo?i za nov zagon. Zato je sv. Spoved tako lep zakrament. V tem svetem letu upam in pri?akujem ?im ve? takih lepih spovedi, ki si jih bodo ljudje naklonili, da bodo iz?li iz teme, izpod neznosne te?e v svobodo bo?jih otrok.«
P. Toniju to Sveto leto pomeni leto milosti. Leto prilo?nosti in ve?je ?uje?nosti za ljudi, ki i??ejo usmiljenja, svobode in odre?enja. In prilo?nost za novo osebno vsestransko rast. Vsem, ki bodo poromali na Ptujsko Goro v jubilejnem letu, pater Toni kli?e: »Romarji upanja ste in vsi smo romarji upanja. Upa tisti, ki se zaupa. Sploh slovenski narod se zelo zaupa Materi Bo?ji. Na Ptujski Gori, ko se bomo stisnili pod Marijin pla??, bom res lahko v sebi do?iveli, da smo romarji upanja. Upanje izvira iz zaupanja. Ko nekomu zaupa?, tudi upa?. Zato ste lepo povabljeni, dragi romarji, da pridete in se zaupate Mariji, zaupate svoje telo, bolezni skrbi, da boste lahko hodili kot romarji upanja naproti ve?nosti, saj tja smo vsi namenjeni.«
Posebej tistim, ki i??ejo in se odlo?ajo za svoj pravi ?ivljenjski poklic, pa na? misijonar upanja pravi: »Za ?ivljenjski poklic je potrebno moliti, namre? za razlo?evanje. In ne obupat. Sam sem tudi primer zapoznelega poklica. Pa sem ?e imel ve? poklicev. Ampak ?lovek, ki hodi kot romar upanja, tudi nekam pride. ?e pa nekje obstane? kot stacioniran, ne dospe? nikamor. Zelo zanimiva mi je misel, da se v ?ivljenju mora nekaj dogajati. Ker ?ivljenje neizprosno te?e. In ko se bo nekaj dogajalo, ko bo? deloval, hodil dalje, se bo tudi nekaj zgodilo. ?e pa obti?i?, ?e se zapre? vase, stisne? v nek kot, obti?i? na enem mesto, bo tudi Bo?ja milost te?e delovala.«
»Pravi zdravnik je seveda Jezus; ?e mu malo pomagamo, smo njegovi bolni?arji, ki usmerjamo ljudi k pravemu Zdravniku, kar je res lepo,« sklene pripoved upanja p. Toni. In doda: »V duhu pape?a Fran?i?ka pa lahko tudi povabim romarje z besedami: Ptujska Gora z misijonarji upanja je v svetem letu 'bolni?nica na vrhu gri?ka' …«
