杏MAP导航

Jer 17,5-8

Tako govori Gospod:
Preklet mo?, ki zaupa v ?loveka
in se opira na meso,
njegovo srce pa se odmika od Gospoda.
Je kakor suh grm v pustinji,
ne vidi, ko pride kaj dobrega;
prebiva v izsu?eni pu??avi,
v solnati, neobljudeni de?eli.
Blagoslovljen mo?, ki zaupa v Gospoda
in je Gospod njegovo zaupanje.
Je kakor drevo, zasajeno ob vodi,
ki steza svoje korenine k potoku,
ne boji se, ko pride vro?ina,
njegovo listje ostane zeleno;
v su?nem letu ne trpi pomanjkanja
in ne neha roditi sadu.

1 Kor 15,12.16-20

?e se oznanja, da je Kristus vstal od mrtvih, kako morejo nekateri med vami govoriti, da ni vstajenja mrtvih? ?e ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. ?e pa Kristus ni vstal, je prazna va?a vera in ste ?e v svojih grehih. Torej so tisti, ki so zaspali v Kristusu, izgubljeni. ?e samo v tem ?ivljenju upamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.

Lk 6,17.20-26

Potem je ?el z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika mno?ica njegovih u?encev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja. On pa se je ozrl po svojih u?encih in rekel:
»Blagor vam, ubogi,
kajti va?e je Bo?je kraljestvo.
Blagor vam, ki ste zdaj la?ni,
kajti nasi?eni boste.
Blagor vam, ki zdaj jokate,
kajti smejali se boste.
Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovra?ili, kadar vas bodo izob?ili in sramotili ter va?e ime zavrgli kot hudo zaradi Sina ?lovekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sre?e, zdaj glejte va?e pla?ilo v nebesih je veliko. Prav tako so namre? njihovi o?etje ravnali s preroki.

Toda gorje vam, bogata?i,
kajti svojo tola?bo ?e imate.
Gorje vam, ki ste zdaj siti,
kajti la?ni boste.
Gorje vam, ki se zdaj smejete,
kajti ?alovali in jokali boste.
Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas. Prav tako so namre? njihovi o?etje ravnali z la?nimi preroki!«

Razlaga cerkvenih o?etov

Origen pravi: »S tem ko se je Jezus ozrl v nebesa, je povabil svoje poslu?alce naj oni povzdignejo svojo misel«. Lukov evangelij nadaljuje, kakor to pravi Didahe, Nauk dvanajstih apostolov, »katehetsko izro?ilo dveh poti: poti ?ivljenja in poti smrti.« Didahe takole pravi: »Dve poti sta: pot ?ivljenja in pot smrti. Razlo?ek med tema dvema potema pa je velik. To je pot ?ivljenja: prvi?, ljubi Boga, ki te je ustvaril; drugi?, svojega bli?njega kakor sam sebe. In ?esar no?e?, da bi kdo storil tebi, tudi ti drugemu ne delaj. Nauk teh besed pa je tale: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za svoje sovra?nike in se postite za tiste, ki vas preganjajo. Kak?no zaslu?enje je, ?e ljubite tiste, ki vas ljubijo? Ali ne delajo tega tudi pogani? Vi pa ljubite tiste, ki vas sovra?ijo in ne boste imeli sovra?nika. ?e te kdo udari po desnem licu, mu nastavi ?e drugo in bo? popoln. Ako ti kdo vzame pla??, mu daj ?e suknjo. Ako te kdo prisili eno miljo dale?, pojdi z njim dve. Ako ti kdo vzame, kar je tvoje, ne terjaj nazaj – tega tudi ne more?. Daj vsakemu, ki te prosi in ne zahtevaj povra?ila. O?e namre? ho?e, da se od njegovih darov vsem daje.« Sv. Ambro? in sv. Avgu?tin pravita, da je Luka povzel osem blagrov v ?tiri. Lukovi bralci naj bi tako in sedaj za?eti gledati onkraj samih sebe Njega, sina ?lovekovega ki je postal za njih ubog, ki je za njih trpel v pu??avi lakoto, ki je za njih jokal nad Jeruzalemom, ko je vstopal vanj, ki je nase sprejel njihovo sovra?tvo, ?alitve in zapu??enost, ki je bil izgnan in kri?an zunaj Jeruzalema. Kristusovo o?itanje glede bogastva je namenjeno tistim, ki ne vedo, kako naj pravi?no uporabljajo svoje dobrine. Tisti, ki objokujejo svoje grehe, so tisti, ki imajo lakoto po pravi?nosti. Jok je potreba, smeh pa je koristen za modrost.« Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Zadnji blagor predstavlja podobne teme, torej s strani uradne vere zavrnitev ali sprejem tistih, ki pridigajo evangelij in so zaradi Jezusa preganjani.« Sv. Gregor Ni?ki pojasnjuje: »Kristjani trpijo, ker je tudi Jezus Kristus trpel. Gospod namre? opisuje veselje u?encev med bridkostmi, saj preganjanje pride prav, je veselje in zagotovilo za nebe?ke zaklade.« Origen ?e dodaja: »Jezus prikli?e v spomin tiste preroke, ki jih je to zadelo in so prena?ali enako trpljenje zaradi kraljestva in apostole, ki so se razveselili, da so lahko trpeli za Kristusa.« Sv. Janez Krizostom poudarja, da »krepostno ?ivljenje po Kristusovem zgledu, ne bo vedno od vseh hvaljeno, saj se ?love?ki nagon upira temu stilu ?ivljenja.«

Misli Benedikta XVI.

Dragi bratje in sestre, bogoslu?no leto je velika pot vere, ki jo Cerkev prehodi pod vodstvom Device Matere Marije. Na nedelje ?asa med letom se letos na tej poti vrstijo odlomki iz Lukovega evangelija, ki nas danes pospremi na »raven kraj« (prim. Lk 6,17), kjer se je Jezus ustavil z dvanajsterimi in kjer se je zbrala mno?ica u?encev in drugih ljudi, ki so ga pri?li iz razli?nih krajev poslu?at. V tak?en okvir je postavljeno oznanilo »blagrov« (prim. Lk 6,20-26; prim. Mt 5,1-12).  Jezus se je ozrl po svojih u?encih in rekel: »Blagor vam, ubogi… Blagor vam, ki ste zdaj la?ni… Blagor vam, ki zdaj jokate… Blagor vam, kadar bodo ljudje… va?e ime zavrgli zaradi mene. Zakaj jih razglasi za bla?ene? Ker bo Bo?ja pravi?nost storila tako, da bodo ti nasi?eni, veseli, od?kodovani vsake la?ne obto?be, torej na kratko, ker jih je ?e od sedaj sprejel v svoje kraljestvo. Blagri namre? temeljijo na dejstvu, da obstaja bo?anska pravi?nost, ki povzdigne tistega, ki je bil po krivem poni?an in poni?a tistega, ki se je povi?eval (prim. Lk 14,11). Kajti evangelist Luka po ?tirih »blagor vam« dodaja ?tiri svarila: »Toda gorje vam, bogata?i… Gorje vam, ki ste zdaj siti… Gorje vam, ki se zdaj smejete… Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas«, kajti, kot je trdil Jezus, se bodo stvari prevrnile na glavo, da bodo zadnji postali prvi in prvi zadnji (prim. Lk 13,30).

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 17. februar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangelij (prim. Lk 6,17.20-26) nam predstavi blagre po verziji sv. Luka. Besedilo je oblikovano v ?tiri blagre in v ?tiri svarila, izra?ena z izrazom »gorje vam«. S temi mo?nimi in u?inkovitimi besedami nam Jezus odpre o?i, da vidimo z njegovim pogledom onkraj videza, onkraj povr?inskosti in nas u?i, da naj razlo?ujemo situacije z o?mi vere.

Jezus razglasi za bla?ene uboge, la?ne, ?alostne, preganjane in posvari tiste, ki so bogati, siti, ki se smejijo, ki jih ljudje hvalijo. Razlog za te paradoksne blagre je v dejstvu, da je Bog blizu tistim, ki trpijo in da posreduje pri osvoboditvi iz te njihove su?nosti. Jezus to vidi, vidi resni?nost blagra onkraj negativne resni?nosti. Prav tako pa je »gorje vam« namenjen tistim, ki so danes dobro, da bi jih prebudil iz njihove nevarne prevare sebi?nosti ter bi jih oprl za logiko ljubezni, dokler je ?e ?as.

Dana?nji evangeljski odlomek nas torej vabi, da razmislimo o globokem pomenu tega, da imamo vero, ki je v popolnem zaupanju Gospodu. Gre za to, da premagamo svetne malike in odpremo srce ?ivemu in pravemu Bogu. Samo on lahko da na?emu bivanju tisto tako ?eleno polnost, ki jo je tako te?ko dose?i.

Bratje in sestre, veliko jih je namre? tudi dandanes, ki se razgla?ajo za delivce sre?e. Pridejo in obljubljajo uspeh v kratkem ?asu, veliki zaslu?ek na dosego roke, magi?ne re?itve vsakr?nega problema in tako naprej. In tu zelo z lahkoto lahko zdrsnemo, ne da bi se zavedali, da je greh proti prvi zapovedi, torej malikovalstvo, ko se Boga zamenja za malika. Malikovalstvo in maliki se zdi, da so iz nekega drugega ?asa, a so v resnici v vseh ?asih, tudi danes, saj opi?eta bolje nekatere sodobne dr?e, kot ?tevilne sociolo?ke analize.

Zaradi tega nam Jezus odpira o?i za resni?nost. Poklicani smo za sre?o, da smo bla?eni in to postanemo od sedaj naprej v meri, s kolik?no se postavimo na Bo?jo stran, na stran njegovega kraljestva, na stran tistega, kar ni kratkotrajno,  ampak traja za ve?no ?ivljenje. Sre?ni smo, ?e se prepoznamo pomo?i potrebne pred Bogom. To je zelo pomembno, Gospod, to potrebujem in ?e smo kot On in z Njim blizu ubogim, ?alostnim in la?nim. Tudi mi smo pred Bogom ubogi, ?alostni in la?ni. Sposobni veselja postanemo vsakokrat, ko iz posedovanja dobrin tega sveta ne delamo malikov, katerim pod ceno prodamo svojo du?o, temve? smo jih sposobni podeliti jih s svojimi brati. Glede tega nas danes bogoslu?je ponovno vabi, da se vpra?amo in napravimo resnico v svojem srcu.

Jezusovi blagri so odlo?ilno sporo?ilo, ki nas spodbuja priganja, da ne postavljamo svojega zaupanja v materialne in minljive stvari, da ne i??emo sre?e pri prodajalcih megle, ki so tolikokrat prodajalci smrti in izvedencih prevar. Gospod nam pomaga odpreti o?i, da si pridobimo bolj prodoren pogled na resni?nost, da se varujemo kroni?ne kratkovidnosti, s katero nas posvetni duh oku?uje. Njegova paradoksna beseda nas pretrese in nam da to, da prepoznamo kaj nas v resnici bogati, nasiti, nam da veselje in dostojanstvo. Skratka tisto, kar daje v resnici smisel in polnost na?emu ?ivljenju.

Devica Marija naj nam pomaga z oprtim razumom in srcem prisluhniti temu evangeliju, da bo v na?em ?ivljenju obrodil sad in bomo postali pri?evalci sre?e, ki ne razo?ara. Ta Bo?ja sre?a nikoli ne razo?ara.

Angel Gospodov, nedelja, 13. februar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! V sredi??u evangelija dana?njega bogoslu?ja so blagri (prim. Lk 6,20-23). Zanimivo je opaziti, da jih Jezus razglasi tako, ?eprav je obkro?en z veliko mno?ico, da se obrne k svojim u?encem (prim. v. 20). Govori u?encem.

Blagri dejansko dolo?ajo identiteto Jezusovega u?enca. Zvenijo lahko tuje, skoraj nerazumljivo tistemu, ki ni Gospodov u?enec. ?e pa se vpra?amo, kak?en je Jezusov u?enec, so odgovor ravno blagri. Poglejmo si prvega, ki je osnova vseh drugih: »Blagor vam, ubogi,
kajti va?e je Bo?je kraljestvo« (v. 20). Blagor vam, ubogi. Jezus o svojih pove dve stvari, da so bla?eni in da so ubogi. ?e ve?, bla?eni so zato, ker so ubogi.

V kak?nem smislu? V smislu, da Jezusov u?enec ne najde svojega veselja v denarju, v oblasti ali v drugih materialnih dobrinah, temve? v darovih, ki jih vsak dan prejme od Boga: ?ivljenje, stvarstvo, brate in sestre, in tako naprej. Tudi dobrine, ki jih ima, je zadovoljen, da jih podeljuje z drugimi, saj ?ivi v Bo?ji logiki. In kaj je Bo?ja logika? Zastonjskost. U?enec se je nau?il ?iveti v zastonjskosti. To ubo?tvo je tudi dr?a do smisla ?ivljenja. Jezusov u?enec ne misli, da ga ima, da ve vse, temve? ve, da se ga mora vsak dan u?iti. Ubo?tvo je torej v zavesti, da se ga mora vsak dan u?iti. Jezusov u?enec, ker ima to dr?o, je poni?na in odprta oseba, dale? od predsodkov in togosti.

Lep zgled glede tega je bil v evangeliju prej?nje nedelje. Simon Peter, ki je bil izku?en ribi?, sprejme Jezusovo povabilo naj ob neobi?ajni uri vr?e mre?e in potem poln za?udenja nad ?ude?nim ulovom pusti ?oln in vse svoje imetje, da bi ?el za Gospodom. Peter se poka?e dojemljivega s tem, ko zapusti vse in tako postane u?enec. Nasprotno pa tisti, ki je preve? navezan na svoje ideje in osebne gotovosti te?ko zares hodi za Jezusom. Morda le po malem hodi za njim samo v stvareh, s katerimi se »jaz strinjam in On se strinja z menoj«, medtem ko v drugih stvareh ne hodi. To torej ni u?enec. Ob tem zapade v ?alost. Postane ?alosten, ker se mu ra?uni ne izidejo, ker se realnost izmika njegovim miselnim vzorcem in je kon?no nepote?en. Po drugi strani pa se u?enec zna spra?evati, zna vsak dan poni?no iskati Boga in to mu omogo?a, da se spusti v resni?nost ter iz nje razbere bogastvo in zapletenost.

U?enec, z drugimi besedami, sprejme paradoks blagrov, ki razgla?ajo, da je bla?en, torej sre?en, tisti, ki je ubog, kateremu primanjkuje veliko stvari in to sprejme. Po ?love?ko pa razmi?ljamo druga?e: sre?en je, kdor je bogat, nasi?en z dobrinami; kdor prejema odobravanje in mu mnogi zavidajo. Posvetna misel je, kdor ima vse zagotovljeno. To ni miselnost blagrov. Jezus pa nasprotno razglasi posvetni uspeh za popolnoma zgre?en, saj je podprt s sebi?nostjo, ki napihuje, a nazadnje pusti praznino v srcu. U?enec se pred paradoksom blagrov pusti zapasti v krizo, saj se zaveda, da ni Bog, ki naj bi sprejel na?o logiko, temve? mi Njegovo. To pa zahteva pot, ki je v?asih naporna, a jo vedno spremlja veselje. Jezusov u?enec je vesel zaradi veselja, ki prihaja od Jezusa. Kajti zapomnimo si, da je prva Jezusova beseda: blagor in od tu naziv blagri. To pa je sopomenka za biti Jezusov u?enec. Ko nas Gospod osvobodi iz su?nosti sebi?ne osredoto?enosti nase, vr?e s te?ajev na?e zaprtosti, omeh?a na?o trdoto in nas odpre za resni?no sre?o, ki se pogosto nahaja tam, kjer mi ne mislimo. On torej vodi na?e ?ivljenje, ne mi s svojimi predsodki, s svojimi zahtevami. U?enec je torej tisti, ki se pusti voditi Jezusu, ki srce odpre Jezusu, ga poslu?a in hodi po poti za njim.

Po tem se lahko vpra?amo, vsakdo od nas: imam razpolo?ljivost u?enca? Ali pa se obna?am s togostjo tistega, ki se ?uti v redu, ki se po?uti dobro, ki ?uti, da je ?e na cilju? Pustim, da me blagri notranje vr?ejo s te?ajev ali pa ostajam znotraj svojih idej? In potem z miselnostjo blagrov, neglede na napore in te?ave, ?utim veselje v hoji za Gospodom? Pomembna zna?ilnost u?enca je veselje srca. Ne pozabimo na veselje srca. Preizkusni kamen, da vemo, ?e je kak?na oseba Jezusov u?enec, je v tem, da ima veselje v srcu. Imam veselje v srcu? To je to.

Marija, prva Gospodova u?enka naj nam pomaga ?iveti kot odprti in veseli u?enci.