杏MAP导航

Iz 6,1-2.3-8

V letu, ko je umrl kralj Uzíja, sem videl Gospoda, ki je sedèl visoko na vzvi?enem prestolu in njegova vle?ka je napolnjevala sveti??e. Nad njim so stali serafi in vsak je imel po ?est peruti: z dvema si je zakrival obraz, z dvema si je zakrival noge in z dvema je letel.

Drug drugemu so vzklikali in govorili:
»Svet, svet, svet je Gospod nad vojskami,
vsa zemlja je polna njegovega veli?astva!«

Podboji vrat so se stresali od glasu vzklikajo?ih in hi?a je bila polna dima. Tedaj sem rekel: »Gorje mi, izgubljen sem, ker sem mo? ne?istih ustnic, prebivam sredi ljudstva z ne?istimi ustnicami in so moje o?i videle kralja, Gospoda nad vojskami!«

Tedaj je priletel k meni eden izmed serafov in v svoji roki dr?al ?erjavico, ki jo je bil s kle??ami vzel z oltarja. Dotaknil se je mojih ust in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpu??en.« In sli?al sem glas Gospoda, ki je rekel: »Koga naj po?ljem? Kdo bo ?el za nas?« Rekel sem: »Tukaj sem, po?lji mene!«

1Kor 15,1-11

Naj vas spomnim bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, v katerem tudi vztrajate, po njem ste na poti zveli?anja, ?e se ga dr?ite, kakor sem vam ga oznanil; razen ?e ste zaman sprejeli vero. Izro?il sem vam namre? predvsem to, kar sem tudi prejel, da je Kristus umrl za na?e grehe, kakor je v Pismih; in da je bil pokopan in da je tretji dan vstal, kakor je v Pismih. in da se je prikazal Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal ve? kot petsto bratom hkrati, izmed katerih ve?ina ?e sedaj ?ivi, nekateri pa so zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni. Jaz sem namre? najmanj?i izmed apostolov, ki nisem vreden, da se imenujem apostol, ker sem preganjal Bo?jo Cerkev. Po Bo?ji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost do mene ni postala prazna, ampak sem se bolj kakor oni vsi trudil, pa ne jaz, ampak Bo?ja milost, ki je z menoj. Naj bom torej jaz ali oni: tako oznanjamo in tako ste sprejeli vero.

Lk 5,1-11

Ko je mno?ica pritiskala nanj in poslu?ala Bo?jo Besedo, on pa je stal ob Genezare?kem jezeru, je zagledal dva ?olna, ki sta bila ob jezeru; ribi?i so stopili iz njiju in izpirali mre?e. Stopil je v enega izmed ?olnov, bil je Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in u?il mno?ico iz ?olna. Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mre?e za lov!« Simon mu je odgovoril in rekel: »U?enik, vso no? smo se trudili, pa nismo ni? ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mre?e.« In ko so to storili, so zajeli veliko mno?ino rib, da so se jim mre?e trgale. Pomignili so tovari?em v drugem ?olnu, naj jim pridejo pomagat. Pri?li so in napolnili oba ?olna, tako da sta se potapljala. Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem gre?en ?lovek!« Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova dru?abnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej bo? lovil ljudi.« In ko so potegnili ?olna na kopno, so pustili vse in ?li za njim.

Razlaga cerkvenih o?etov

Sv. Avgu?tin pravi: »Strokovni izraz ribolova je uporabljen po vsem odlomku zato, da bralec resno vzame podobo ribolova kot prispodobo Jezusovega delovanja in kot podobo sedanje Cerkve.« Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avgu?tin takole razlagal: »Dvakrat so u?enci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugi? po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakr?na je sedaj in kakr?na bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema mno?ico, ki jo je nemogo?e pre?teti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri« (Govori 248,1). Tudi sv. Maksim Torinski je videl Jezusovo navzo?nost na barki kot podobo Cerkve. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »?ude?ni ulov je prispodoba ulova ljudi preko slu?be milosti, ki utemeljuje Cerkev in ji daje rast vse do danes, saj Jezus preko pridiganja evangelija vodi ljudi v svojo Cerkev. Sv. Efrem Sirski pa pravi: »Kakor so se preroki trudili vso no?, tako tudi apostoli. En ?oln predstavlja Jude in drug prenapoln pa pogane.« Sv. Ciril Aleksandrijski nadaljuje: »Peter kakor demoni prepozna v Jezusu Svetega od Boga. Prevzel ga je strah saj je pred tolik?no svetostjo prepoznal za gre?nika.« Maksim Torinski zaklju?i: »Loviti ljudi pomeni pridigati jim, da je v Jezusu Bo?je kraljestvo in pripeljati jih v to kraljestvo preko zakramenta Cerkve.«

Misli Benedikta XVI.

Po poro?ilih evangelistov Marka (1,16-20) in Mateja (4,18-22) je prizori??e poklicanja prvih apostolov Galilejsko jezero. Jezus je malo prej za?el z oznanjevanjem Bo?jega kraljestva, ko se je njegov pogled spustil na dve dvojici bratov: Simona in Andreja, Jakoba in Janeza. Bili so ribi?i in so bili zaposleni s svojim vsakdanjim delom. Metali so mre?e in jih popravljali. A ?akal jih je druga?en ribolov. Jezus jih je poklical z odlo?nostjo in so ?li rade volje za njim. Od tedaj so bili »ribi?i ljudi« (prim. Mr 1,17; Mt 4,19). Luka je sicer sledil istemu izro?ilu, a je njegov opis natan?nej?i (5,1-11). Opis ka?e pot vere prvih u?encev, pri ?emer je pojasnjeno, da so zasli?ali vabilo k hoji za Jezusom potem, ko so sli?ali prvo Jezusovo pridigo in zvedeli za prve ?ude?e, ki jih je napravil. Prav posebej ?ude?ni ribolov sestavlja neposredno povezavo in je simbol za poslanstvo, ki jim je kot ribi?em ljudi nalo?eno. Usoda teh »poklicanih« bo odtlej tesno povezana z Jezusovo usodo. Apostol je »poslani«, a ?e prej je Jezusov »ekspert«, izvedenec.

Evangeliji nam poro?ajo, da je bil Peter med prvimi ?tirimi u?enci Nazare?ana (prim. Lk 5,1-11) ter nam dopu??ajo slediti njegovi duhovni poti korak za korakom. Izhodi??e je poklicanost. Jezus ga je poklical nekega navadnega dne, ko je Peter opravljal svoje delo kot ribi?. Jezus je bil ob Genezare?kem jezeru in okoli njega se je gnetla mno?ica, ker ga je hotela poslu?ati. ?tevilo poslu?alcev pa je povzro?ilo nekaj te?av. U?enik je zagledal dva ?olna ob bregu. Ribi?i so izstopili in izpirali mre?e. Tedaj je Jezus vpra?al, ali sme stopiti v ?oln, ki je Simonov, in ga je prosil, naj odrine od kopnega. Sédel je na to za?asno stolico in za?el iz ?olna u?iti ljudstvo (prim. Lk 5,1-13). Na ta na?in je postal Petrov ?oln Jezusova stolica, »katedra«. Ko je Jezus kon?al svoj govor, je rekel Simonu: »Odrini na globoko! Tam vrzite svoje mre?e za lov!« Simon mu je odgovoril: »U?enik, vso no? smo se trudili, pa nismo ni? ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mre?o« (Lk 5,4-5). Jezus je bil tesar in ni bil strokovnjak v ribolovu. Ribi? Peter pa je vseeno zaupal temu rabiju, ki mu ni dal odgovora, marve? je hotel, naj mu zaupa. Petrov odziv na ?ude?ni ribolov je strmenje in groza: »Gospod, pojdi od mene, ker sem gre?en ?lovek« (Lk 5,8). Jezus mu je odgovoril s tem, da je od njega zahteval, naj zaupa in se odpre na?rtu, ki presega vsa njegova predvidevanja: »Ne boj se! Odslej bo? ljudi lovil« (Lk 5,10).

Peter si ?e ni mogel predstavljati, da bo nekega dne pri?el v Rim in tu postal »ribi? ljudi« za Gospoda. Sprejel je presenetljivo poklicanost in se pustil pritegniti v to veliko pustolov??ino. Peter je bil velikodu?en, spoznal je tudi, da ima meje, a je verjel tistemu, ki ga je klical, in je sledil sanjam svojega srca. Izrekel je privolitev, pogumno in ?irokosr?no privolitev in postal Jezusov u?enec.

Nagovor med opoldansko molitvijo 10. februarja 2013
V dana?njem bogoslu?ju nam Lukov evangelij predstavi pripoved poklicanosti prvih u?encev, ki pa je izvirnej?a glede na drugi dve sinopti?ni pripovedi Mateja in Marka (prim. Mr 1,16-20; Mt 4,18,- 22). Pred klicem je namre? Jezusovo pou?evanje mno?ice ter ?ude?en ulov, ki se je zgodil na Gospodovo voljo (Lk 5,1-6). Medtem ko se je mno?ica nagnetla na obali Genezare?kega jezera, da bi poslu?ala Jezusa, je ta zagledal potrtega Simona, saj vso no? ni ni? ujel. Najprej ga je vpra?al, ?e lahko vstopi v njegov ?oln, da bi pridigal ljudem, ki so nedale? vstran stali na obali. Po kon?anem pridiganju pa mu je zapovedal, naj odrine s svojimi tovari?i na globoko in vr?e mre?e (prim v. 5) Simon je ubogal in ulovili so neverjetno koli?ino rib. Na tak na?in evangelist poka?e, kako so prvi u?enci za?eli hoditi za Jezusom tako, da so mu na temelju njegove Besede, ki so jo spremljala ?ude?na znamenja, zaupali. Opazimo tudi, da se je pred tem znamenjem Simon obrnil na Jezusa z 'U?itelj' (v. 5). po tem znamenju pa z 'Gospod' (v. 7). To je pedagogija Bo?je poklicanosti, ki ne gleda toliko na odliko izbranih, temve? na njihovo vero, kakor je Simonova, ki pravi: 'Na tvojo besedo bom vrgel mre?e' (v. 5).

Podoba ribolova se navezuje na poslanstvo Cerkve. To je sv. Avgu?tin takole razlagal: 'Dvakrat so u?enci na Gospodov ukaz lovili. Najprej pred trpljenjem in drugi? po vstajenju. V obeh ribolovih je upodobljena celotna Cerkev. Cerkev, kakr?na je sedaj in kakr?na bo po vstajenju od mrtvih. Sedaj sprejema mno?ico, ki jo je nemogo?e pre?teti in so v njej tako dobri kot hudobni; po vstajenju pa bodo samo dobri' (Govori 248,1). Petrova izku?nja, ?eprav edinstvena pa predstavlja poklicanost vsakega apostola evangelija, ki se mu nikoli ne sme zmanjkati poguma pri oznanjevanju Kristusa vsem ljudem, vse do skrajnih meja sveta. Pa vendar daje dana?nje besedilo bolj misliti na poklicanost v duhovni?tvo in v posve?eno ?ivljenje. Ta je Bo?je delo. ?lovek ni avtor svoje poklicanosti, ampak je odgovor na bo?ji predlog. Zaradi ?love?ke slabosti se ne sme bati, ?e Bog kli?e. Potrebno je zaupati v njegovo mo?, ki deluje ravno v na?i rev??ini; potrebno je vedno bolj zaupati v mo? njegovega usmiljenja, ki preoblikuje in obnavlja.

Dragi bratje in sestre, naj ta Bo?ja Beseda tudi v nas in v na?ih skupnostih po?ivi pogum, zaupanje in nov zagon pri oznanjevanju evangelija in pri?evanju zanj. Naj neuspehi in te?ave ne vodijo v malodu?nost; saj na nas je, da z vero vr?emo mre?e, ostalo pa bo Gospod naredil. Zaupajmo tudi v pripro?njo Device Marije, Kraljice apostolov. Na Gospodov klic je, ?eprav se je dobro zavedala svoje majhnosti, odgovorila s popolnim zaupanjem: 'Tukaj sem'. Z njeno materinsko pomo?jo obnovimo na?o pripravljenost hoditi za Jezusom, U?iteljem in Gospodom.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 7. februar 2016
Evangelij dana?nje nedelje nam pripoveduje, kako je Jezus poklical prve u?ence (Lk 5,1-11).. Ribi?i so bili na obali Genezare?kega jezera. Celo no? so delali, ne da bi kaj ulovili. Sedaj izpirajo in pospravljajo mre?e. Jezus stopi v ?oln enega izmed njih, Simona, imenovanega Peter. Prosi ga, naj odrine malo od obre?ja. Nato za?ne oznanjati Bo?jo Besedo ljudem, ki so se zbrali v velikem ?tevilu. Ko je nehal govoriti, Jezus re?e Petru, naj odrine na globoko in vr?e mre?e. Simon je Jezusa ?e poznal, izkusil je izjemno mo? njegove besede, zato mu odgovori: »U?enik, vso no? smo se trudili, pa nismo ni? ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mre?e.« Ta njegova vera ga ni razo?arala. Mre?e so se napolnile s tak?no mno?ino rib, da so se skoraj pretrgale.

Ribi?i so po tem izjemnem dogodku osupnili. Simon Peter je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem gre?en ?lovek!« Tisto ?ude?no znamenje ga je prepri?alo, da Jezus ni le izjemen u?itelj, katerega beseda je resni?na in mogo?na, ampak da je On Gospod, da je razodetje Boga. Ta bli?ina je v Petru vzbudila mo?no ob?utje lastne bede in nevrednosti. S svojega ?love?kega stali??a meni, da mora med gre?nikom in Svetnikom biti dolo?ena razdalja. A v resnici prav njegovo stanje gre?nika terja, da se Gospod ne oddalji od njega, na isti na?in kot se zdravnik ne more oddaljiti od bolnika.

Jezusov odgovor Simonu Petru je tako pomirjujo? in odlo?en: »Ne boj se! Odslej bo? lovil ljudi.« Ribi? iz Galileje zaupa tem besedam, pusti vse in gre za Njim, ki je postal njegov U?itelj in Gospod. Enako sta storila tudi Jakob in Janez, ki sta bila Simonova dru?abnika. To je logika, ki vodi Jezusovo poslanstvo in poslanstvo Cerkve: iskati, 'loviti' mo?ke in ?enske, ne zaradi prozelitizma, ampak, da bi vsem povrnili polno dostojanstvo in svobodo, preko odpu??anja grehov. Bistveno v kr??anstvu je ?iriti po?ivljajo?o in zastonjsko ljubezen Boga, z dr?o sprejemanja in usmiljenja do vseh, da bi se vsakdo lahko sre?al z Bo?jo ne?nostjo in imel polnost ?ivljenja.

Spovedniki ste prvi, ki morate posredovati O?etovo usmiljenje, in sicer po Jezusovem zgledu, tako kot sta delala sveta brata, pater Leopold in pater Pij.

Dana?nji evangelij nas spra?uje: Znamo resni?no zaupati v Gospodovo besedo? Ali si pustimo vzeti pogum zaradi na?ih padcev? V tem svetem letu usmiljenja smo poklicani bodriti vse, ki se po?utijo gre?nike in nevredne pred Gospodom, potrte zaradi lastnih napak. Re?i jim moramo Jezusove besede: »Ne bojte se.« »O?etovo usmiljenje je ve?je od tvojih grehov! Ve?je je! Ne bojte se …« Devica Marija pa naj nam pomaga vedno bolj razumeti, da biti u?enci pomeni hoditi po sledeh, ki jih je zapustil U?itelj. To so sledi Bo?je milosti, ki obnavlja ?ivljenje za vse.

Angel Gospodov, nedelja, 10. februar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangelij (prim. Lk 5,1-11) nam ponuja v Lukovi pripovedi poklicanost sv. Petra. Njegovo ime, kot vemo, je bilo Simon in bil je ribi?. Jezus ga na obali Galilejskega jezera vidi, ko popravlja mre?e skupaj z drugimi ribi?i. Najde ga utrujenega in razo?aranega, saj tisto no? niso ni? ujeli. In Jezus ga preseneti z nepri?akovano gesto, stopi na ?oln in ga prosi, naj se malo oddalji od obale, kajti ljudem ?eli od tod govoriti, veliko ljudi je bilo namre?. Tako je Jezus sedel na Petrov ?oln in u?il ljudi zbrane na obali. Njegove besede pa odprejo zaupanje tudi v Petrovem srcu. Tedaj mu Jezus s ?e eno presenetljivo gesto re?e: »Odrini na odprto in vrzite svoje mre?e za lov!« (v. 4).

Peter mu takoj odgovori z ugovarjanjem: »U?enik, vso no? smo se trudili, pa nismo ni? ujeli«… Kot izku?eni ribi? bi lahko dodal: »?e nismo ni? ulovili pono?i, bomo ?e manj ujeli podnevi«, a je navdihnjen zaradi Jezusove navzo?nosti in razsvetljen z njegovo Besedo rekel: »A na tvojo besedo bom vrgel mre?e« (v. 5). To je odgovor vere, ki smo ga tudi mi poklicani dati. Je dr?a razpolo?ljivosti, ki jo Gospod zahteva od vseh svojih u?encev, ?e posebej od tistih, ki imajo v Cerkvi nalogo odgovornosti. Petrova zaupajo?a pokor??ina je rodila ?ude?en rezultat: »In ko so to storili, so zajeli veliko mno?ino rib« (v. 6).

Gre za ?ude?en ulov, za znamenje mo?i Jezusove besede, ko z velikodu?nostjo vstopimo v njegovo slu?bo. On v nas dela velike stvari. Tako dela z vsakim od nas, ko nas vpra?a, da bi ga sprejeli na ?oln na?ega ?ivljenja in odrinili z njim in zarezali novo brazdo v morje, ki se poka?e kot polna presene?enj. Njegovo povabilo, da odrinemo na odprto morje ?love?tva dana?njega ?asa, da bi bili pri?evalci dobrote in usmiljenja da nov smisel na?emu bivanju, ki ve?krat tvega, da se stisne samo vase. V?asih smo lahko presene?eni in se obotavljamo nad klicem, ki nam ga namenja bo?anski U?itelj in smo v sku?njavi, da ga zavrnemo zaradi svoje neprimernosti. Tudi Peter je po tem neverjetnem ulovu rekel Jezusu: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem gre?en ?lovek!« (v. 8). Lepa je ta poni?na molitev: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem gre?en ?lovek!« To pa je rekel na kolenih pred Njim, ki ga je ?e priznal za Gospoda. Jezus pa ga je opogumil reko?: »Ne boj se! Odslej bo? lovil ljudi« (v. 10). Bog nas namre?, ?e mu zaupamo, osvobodi na?ega greha in pred nami odpre novo obzorje, sodelovanje pri svojem poslanstvu.

Najve?ji ?ude?, ki ga je Jezus storil za Petra in druge razo?arane in utrujene ribi?e, ni bila polna mre?a rib, ampak da jim je pomagal, da niso padli kot ?rtve razo?aranja in malodu?nosti zaradi poraza. Odprl jih je, da so postali oznanjevalci in pri?evalci njegove besede in Bo?jega kraljestva. Odgovor u?encev je bil takoj?en in popoln: »In ko so potegnili ?olna na kopno, so pustili vse in ?li za njim« (v. 11).

Devica Marija, zgled takoj?nje privolitve Bo?ji volji, naj nam pomaga za?utiti privla?nost Gospodovega klica in naj nas napravi razpolo?ljive, da bomo z Njim sodelovali pri raz?irjanju povsod njegove besede zveli?anja.

Angel Gospodov, nedelja, 6. februar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja nas vodi na obalo galilejskega jezera. Mno?ica je pritiskala na Jezusa, medtem ko so nekateri ribi?i razo?arani, med njimi Simon Peter, izpirali mre?e po neuspe?nem no?nem ribolovu. In poglejte, Jezus se povzpne ravno na Simonov ?oln. Zatem ga povabi naj odrine na globoko in ponovno vr?e mre?e (prim. Lk 5,1-4). Zaustavimo se pri teh dveh Jezusovih dejanjih. V prvem se povzpne na ?oln in v drugem povabi, naj odrinejo na globoko. Minila je no?, ko je ?lo vse narobe, brez rib. Toda Peter mu zaupa in odrine na globoko.

Najprej se Jezus povzpne na Simonov ?oln. Kaj bo po?el? Pou?eval bo. Zahteva ravno tisti ?oln, ki ni poln rib, ampak se je prazen vrnil na obalo po no?i polni napora in razo?aranja. To je lepa podoba tudi za nas. Vsak dan ?oln na?ega ?ivljenja zapusti obalo doma, da bi se pomikal naprej skozi vsakodnevne dejavnosti. Vsak dan sku?amo ribariti v globinah, da bi gojili sanje, napredovali v svojih projektih, z ljubeznijo ?iveli svoje odnose. Toda pogosto do?ivljamo kot Peter »no? praznih mre?«, razo?aranje po tolikem prizadevanju, ko ne vidimo pri?akovanih rezultatov: »Vso no? smo se trudili, pa nismo ni? ujeli« (v. 5), pravi Simon. Kolikokrat tudi mi ostanemo z ob?utkom poraza, medtem ko se v srcu poraja razo?aranje in grenkoba. Dva zelo nevarna ?rva sta.

Kaj takrat naredi Gospod? Izbere, da se povzpne ravno na na? ?oln. Od tu ho?e oznanjati evangelij. Ravno ta prazen ?oln, simbol na?ih nesposobnosti, postane Jezusova »katedra«, pri?nica, s katere oznanja Besedo. Gospod rad po?ne to, kajti Gospod je Gospod presene?enj, ?ude?ev presene?enj, da se povzpne na ?oln na?ega ?ivljenja, ko mu nimamo ni? za ponuditi, da vstopi v na?o praznino in jo napolni s svojo navzo?nostjo, da se poslu?i na?e rev??ine za oznanjanje svojega bogastva, na?e bede, da bi razglasil svoje usmiljenje.

Zapomnimo si tole, da Bog no?e kri?arke. Zadostuje mu »razmajan« ?oln, da ga le sprejmemo. To pa, sprejeti ga. Ne zanima ga, kak?en je ?oln, da ga le sprejmemo. Toda mi, se spra?ujem, mu damo, da se povzpne na ?oln na?ega ?ivljenja? Mu damo na razpolago tisto malo, kar imamo? V?asih se ?utimo nevredni Njega, ker smo gre?niki. Toda, to je le izgovor, ki pa Gospodu ni v?e?, ker ga od nas oddaljuje. On je Bog bli?ine, so?utja, ne?nosti in ne i??e popolnosti, i??e sprejetost. Tudi tebi pravi: »Dopusti mi povzpeti se na ?oln tvojega ?ivljenja. »Toda Gospod, poglej …« »Dopusti mi, da se povzpnem na tak?nega, kakr?en je«. Razmislimo o tem.

Gospod pa takole ponovno vzpostavi Petrovo zaupanje. Potem ko se je povzpel na ?oln in pridigal, mu re?e: »Odrini na globoko« (v. 4). Ura ni bila primerna za ribolov, saj je bil beli dan, toda Peter zaupa Jezusu. Ne zana?a se na taktiko ribi?ev, ki jo je dobro poznal, ampak na Jezusovo novost. To ?udenje je bilo tisto, kar ga je nagnilo, da je storil, kar mu je Jezus rekel. To je tudi za nas. ?e gostimo Gospoda na na?em ?olnu, lahko odrinemo na globoko. Z Jezusom se brez strahu pluje po morju ?ivljenja, ne da bi zapadli v razo?aranje, ko ni? ne ulovimo, ne da bi se vdali temu, da »se ne da ni? ve? storiti«. Vedno je v osebnem ?ivljenju ali v ?ivljenju Cerkve in dru?be nekaj lepega in pogumnega, ki se da storiti. Vedno lahko znova za?nemo, vedno nas Gospod vabi, da se vrnemo v igro, kajti On odpira nove mo?nosti. Sprejmimo torej povabilo. Od?enimo pesimizem in nezaupanje ter z Jezusom odrinimo na globoko! Tudi na? majhen prazen ?oln bo dele?en ?ude?nega ulova.

Molimo k Mariji, ki je kot nih?e drug, sprejela Gospoda na ?oln ?ivljenja, naj nas spodbuja in posreduje za nas.