Duhovne misli sv. Atanazija za god sv. Antona Pu??avnika
Duhovne misli sv. Atanazija za god sv. Antona Pu??avnika. Sv. Atanazij: ?ivljenje svetega Antona
Antonovo rojstvo in odra??anje
Anton je bil po rodu Egip?an, iz imenitne dru?ine, ki si je pridobila precej?nje premo?enje. Ker sta bila star?a kristjana, je bil tudi sam kr??ansko vzgojen. Kot otroka sta ga vzgajala star?a, tako da ni razen teh in dóma poznal ni?esar drugega. Ko pa je zrasel v fanta ter napredoval v starosti, si ni maral pridobiti izobrazbe, saj se je hotel izogniti dru?bi drugih otrok. ?elel si je samo tega, da bi, kot je pisano, ?ivel preprosto na svojem domu. Kljub temu je s star?i hodil v cerkev. Kot otrok ni bil malomaren, kot fant pa ne o?aben; pokoren je bil svojim star?em, poslu?al je berila in v sebi ohranil korist iz njih. In ?eprav je kot otrok ?ivel v dokaj?njem izobilju, star?ev ni nadlegoval v zvezi z raznovrstno in drago hrano ter ni iskal z njo povezanih slasti. Zadovoljen je bil s tem, kar je dobil, ter ni iskal ni?esar drugega.
II Evangeljske besede o popolnosti ga napeljejo k spreobrnjenju
Po smrti star?ev je ostal sam s sestro, ki je bila ?e otrok; imel je okrog osemnajst ali dvajset let in tako za dom kot za sestro je skrbel sam. Od smrti star?ev ?e ni minilo ?est mesecev, ko je ?el kot ponavadi v cerkev; ko je zbiral svoje misli, se je posebej zatopil v to, kako so apostoli pustili vse in ?li za Odre?enikom in kako so drugi v Apostolskih delih prodajali svoje imetje, prina?ali izkupi?ek ter ga polagali k nogam apostolov, da so ga nato razdelili potrebnim, ter kak?no in kolik?no upanje je za take pripravljeno v nebesih. V tak?nem premi?ljevanju je vstopil v cerkev. Naneslo je, da se je prav tedaj bral evangelij, in sli?al je, kako je Gospod rekel bogatemu: ?e ho?e? biti popoln, pojdi, prodaj, kar ima?, in daj ubogim in imel bo? zaklad v nebesih. Kot da je premi?ljevanje o svetih pri?lo od Boga in kot da je bilo branje namenjeno njemu, je ?el Anton pri pri?i iz cerkve ter podaril svojim sova??anom premo?enje, ki ga je imel po star?ih, tristo rodovitnih in prekrasnih arur, da njega in sestre ne bi te?ila nobena stvar ve?. Prodal je tudi vse ostalo, premi?nine, kar sta jih imela, zbral tako precej?en denar in ga dal ubogim, potem ko je nekaj malega prihranil za sestro.
III Za?etek askeze
Ko pa je ?el znova v cerkev, je pri evangeliju sli?al, kako je Gospod rekel: Ne skrbite za jutri. Ni mogel dlje ?akati, ?el je ven in dal ?e tisto ubogim. Sestro je izro?il uglednim in zaupanja vrednim devicam ter jim jo pustil, naj jo vzgajajo k devi?tvu, sam pa se je poslej namesto hi?i posve?al askezi, bil pozoren nase in za?el s potrpe?ljivo vadbo. V tistem ?asu v Egiptu ?e ni bilo samoti?? in noben menih ni vedel ni?esar o veliki pu??avi. Kdor je hotel biti pozoren nase, je za?el z askezo v samoti, nedale? stran od svoje vasi. V bli?nji vasi pa je bil takrat starec, ki se je ?e od mladosti dalje uril v samotarskem ?ivljenju. Ko ga je Anton videl, ga je posnemal v dobrem.
XXXV Razlo?evanje duhov / Znamenja navzo?nosti dobrih duhov
Ko torej pono?i pridejo k vam in vam sku?ajo pripovedovati o prihodnosti, ali vam govorijo: "Angeli smo," se ne ozirajte nanje, saj la?ejo. Tudi ?e hvalijo va?o askezo in vas blagrujejo, jih ne poslu?ajte in se na noben na?in ne ukvarjajte z njimi. Raj?i zaznamujte sebe in prebivali??e ter molite; videli boste, kako bodo izginili. Strahopetni so namre? in se ?ez vse bojijo znamenja Gospodovega kri?a, saj jih je Odre?enik na njem razoro?il in jih razgalil. ?e pa predrzno vztrajajo, poplesujo? v raznovrstnih prividih, se jih ne bojte, ne trepetajte – in jih ne imejte za dobre.
Navzo?nost zlih in dobrih je namre? mogo?e razlo?evati zlahka in brez te?av, ?e nam Bog to nakloni. Videnja svetih ne spremlja nemir. Kajti ne bo se prepiral in ne vpil, nih?e ne bo sli?al njegovega glasu. Pride namre? s tak?nim mirom in krotkostjo, da se v du?i takoj naselijo radost, veselje in pogum. Z njimi je namre? Gospod, ki je na?e veselje in mo? Boga O?eta. Misli du?e ostanejo nevznemirjene in nerazburkane, in tako raz?arjena lahko sama gleda tiste, ki se prika?ejo. Kajti vanjo pride ?elja po bo?jih stvareh v prihodnosti in rada bi se vsa sklenila z njimi, ko bi le lahko z njimi od?la. In tudi ?e se nekateri v svoji ?love?kosti videnja dobrih prestra?ijo, jim tisti, ki se prika?ejo, ta strah takoj pre?enejo z ljubeznijo; tako je Gabrijel naredil z Zaharijem, tako angel, ki se je prikazal ?enam ob bo?jem grobu, in tako tudi tisti, ki je v evangeliju rekel pastirjem: Ne bojte se. Strah pred njimi namre? ne prihaja iz prepla?enosti du?e, temve? iz spoznanja, da so navzo?a mo?nej?a bitja. Tak?no je torej videnje svetih.
XXXVI Navzo?nost dobrih in zlih duhov
Vdor in prikazen zlih pa spremlja nered, s hru??em, je?anjem in vpitjem, kot bi ?lo za razgrajanje nevzgojenih mladcev in razbojnikov. Iz tega se takoj rodijo prepla?enost du?e, nemir in neurejenost misli, potrtost, sovra?tvo do asketov, brezvoljnost, ?alost, spomin na doma?e in strah pred smrtjo, ter kon?no ?e po?elenje po slabem, zani?evanje kreposti in omahljivost zna?aja. ?e se torej ob pogledu na duhove prestra?ite, nato pa strah nenadoma izgine in se namesto njega pojavijo neizrekljiva radost, vedrina, pogum, okrep?anost, spokojnost misli in ostalo, o ?emer sem govoril, sr?nost ter ljubezen do Boga, bodite pogumni in molite.
Radost in urejenost du?e namre? ka?eta na svetost navzo?ega. Tako se je Abraham vzradostil, ko je videl Gospoda; in ko je Janez sli?al glas Bogorodice Marije, je od veselja posko?il. ?e pa pojavitev spremljajo nered in zunanji hrup, svetna prikazen, gro?nja s smrtjo in ostalo, o ?emer sem govoril, tedaj vedite, da gre za napad zlih.
XCIII Poslednji Antonov opis
Povsod so ga poznali in vsi so ga ob?udovali, pogre?ajo ga celo tisti, ki ga niso nikoli videli; vse to je znamenje njegove kreposti in ljubezni njegove du?e do Boga. Antonij namre? ni zaslovel zaradi spisov, zaradi poganske modrosti ali zaradi kak?ne ve??ine, temve? zgolj zaradi predanosti Bogu. Verjetno ga ni, ki bi zanikal, da je bil to bo?ji dar.
XCIV Branje njegovega ?ivljenjepisa je koristno za vse
?e bo treba, ga preberite tudi poganom, da bodo tako izvedeli, kako na? Gospod Jezus Kristus ni le Bog in Bo?ji Sin, temve? da tisti, ki ga prav ?astijo in resni?no verujejo vanj, kristjani, zavra?ajo demone, ki jih imajo Grki za bogove. Ne le, da razkrivajo, kako niso bogovi, temve? jih teptajo in preganjajo kot zapeljevalce in uni?evalce ?love?kega rodu, po Jezusu Kristusu, na?em Gospodu, ki mu bodi slava na veke vekov. Amen.
