杏MAP导航

Neh 8,2-4.5-6.8-10

In duhovnik Ezra je dal prinesti postavo pred zbor, pred mo?e in ?ene, in pred vse tiste, ki so ji mogli z razumevanjem prisluhniti. To je bilo prvi dan sedmega meseca. Na trgu pred Vodnimi vrati je bral iz nje, od trenutka, ko se je zdanilo, do popoldneva, pred mo?mi in ?enami in pred tistimi, ki so mogli umeti. U?esa vsega ljudstva so bila obrnjena proti knjigi postave. Pismouk Ezra je stal na lesenem odru, ki so ga za to pripravili, in poleg njega so stali: na njegovi desni Matitjá, ?emaá, Anajá, Urijá, Hilkijá in Maasejá; na njegovi levici pa Pedajá, Mi?aél, Malkijá, Ha?úm, Ha?badána, Zeharjá in Me?ulám. Ko je Ezra, ki je stal vi?je od ljudstva, odprl knjigo pred o?mi vsega ljudstva, je vse ljudstvo vstalo. Ezra je hvalil Gospoda, velikega Boga, vse ljudstvo pa je s povzdignjenimi rokami odgovarjalo: »Amen! Amen!« Pripognili so se ter poklonili Gospodu z obrazom do zemlje. In brali so iz knjige Bo?je postave po odstavkih, razlagali pomen, da so mogli razumeti, kar so brali. Tedaj so Nehemija, ki je bil upravnik, duhovnik ter pismouk Ezra in leviti, ki so pou?evali ljudstvo, rekli vsemu ljudstvu: »Ta dan je svet Gospodu, va?emu Bogu. Ne ?alujte in ne jokajte!« Vse ljudstvo je namre? jokalo, ko so sli?ali besede postave. Dalje jim je rekel: »Pojdite, nasitite se s tolstim mesom in se napijte sladkega vina. Po?ljite dele? tudi tistemu, ki nima ni? pripravljeno. Kajti svet je ta dan na?emu Gospodu. Ne bodite ?alostni, kajti Gospodovo veselje je va?a mo?.«

1Kor 12,12-30

Kakor je namre? telo eno in ima veliko udov, vsi telesni udje pa so, ?eprav jih je mnogo, eno telo, tako tudi Kristus. Saj smo bili namre? v enem Duhu mi vsi kr??eni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki ali su?nji ali svobodni, in vsi smo pili enega Duha. Tudi telo namre? ni iz enega uda, ampak iz mnogih. ?e bi noga rekla: »Ker nisem roka, ne spadam k telesu,« mar zaradi tega ne spada k telesu. In ?e bi uho reklo: »Ker nisem oko, ne spadam k telesu,« mar zaradi tega ne spada k telesu. ?e bi bilo vse telo oko, kje bi bil sluh? ?e bi vse bilo sluh, kje bi bil vonj? Tako pa je Bog postavil ude v telo, vsakega od njih, kakor je hotel. ?e bi bilo vse en sam ud, kje bi bilo telo? Tako pa je mnogo udov, eno pa je telo. Ne more oko re?i roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem vas.«

Ampak mnogo ve?, telesni udje, ki se zdijo slabotnej?i, so ?e bolj potrebni, in tiste, za katere mislimo, da so manj ?astni za telo, obdajamo z obilnej?o ?astjo in tisti, ki so za nas neugledni, imajo obilnej?i ugled, tisti pa, ki so za nas ugledni, tega ne potrebujejo. Toda Bog je sestavil telo tako, da je dal prikraj?anemu obilnej?o ?ast, da ne bi bilo razdora v telesu, temve?, da bi udje enako skrbeli drug za drugega. In ?e en ud trpi, trpijo z njim vsi udje; ?e je en ud v slavi, se z njim veselijo vsi udje.

Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase udje. Tiste pa, ki jih je Bog postavil v Cerkvi, jih je: prvi? apostole, drugi? preroke, tretji? u?itelje; potem mo?i, potem milostne darove ozdravljanj, pomo?i, vodenja, raznovrstnih jezikov. Mar so vsi apostoli? Mar so vsi preroki? Mar so vsi u?itelji? Mar imajo vsi mo?i? Mar imajo vsi milostne darove ozdravljanj? Mar vsi govorijo jezike? Mar vsi razlagajo?

Lk 1,1-4;4,14-21

Ker so ?e mnogi posku?ali urediti poro?ilo o dogodkih, ki so se dopolnili med nami, kakor so nam jih izro?ili tisti, ki so bili od za?etka o?ividci in slu?abniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem od za?etka vse natan?no poizvedel, tebi, spo?tovani Teófil, to po vrsti popisati, da spozna? zanesljivost naukov, v katerih si bil pou?en.

Jezus se je v mô?i Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je raz?iril po vsej okolici. U?il je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.

Pri?el je v Nazaret, kjer je odra??al. V soboto je po svoji navadi ?el v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in na?el mesto, kjer je bilo zapisano:
Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom opro??enje
in da bo slepim vrnjen vid,
da izpustim zatirane na prostost,
da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

Nato je zvitek zvil, ga vrnil slu?abniku in sédel. O?i vseh v shodnici so bile uprte vanj. In za?el jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Lk 1,1-4
Origen pravi: »Sveti Duh je dal Cerkvi en sam evangelij v ?tirih knjigah.« Sv. Ambro? nadaljuje Origenovo misel: »Evangelist Luka nam ni dal nepristranske in nevtralne pripovedi, temve? opis, ki ima namen prepri?ati ter spreobrniti, bogat s kristolo?ko vsebino.« Sv. Atanazij pravi: »Luka se opira na pri?evanja tistih, ki so videli in poslu?ali Jezusa in mu tako posredovali izro?ilo o zakramentih in o Kristusu. Teofil predstavlja posebne bralce, torej skupnost tistih, ki ljubijo Boga, kot so kr??eni in katehumeni, in ?elijo biti za vedno zvesti evangeliju.« Origen doda: »Namen Lukovega evangelija je vera, ki je v polnosti pou?ena, trdna in ki bo ohranjena vse do kon?nega zveli?anja. Do tak?ne vere pridemo preko branja evangelija, torej s katehetskim branjem, da bi tako bili skrbno in v vsem postopoma pou?eni o dogodkih, ki jih evangelij pripoveduje.«

Lk 4,14-21
Origen pravi: »Luka pi?e, da se je Jezus vrnil z mo?jo Duha. S tem je nakazal, kako se mo? Duha izra?a v Jezusovem pou?evanju v shodnici.« Sv. Efrem Sirski pa opa?a, da je v »Jezusovem pou?evanju tedenski ritem, od sobote do sobote, od sinagoge do sinagoge, od enega bogoslu?nega konteksta do drugega.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi, da »je Jezusovo pou?evanje na ljudstvo naredilo globok vtis, saj se je o njem govorilo po vsej Galileji. Glas o njem se je ?iril zaradi ?ude?ev, ki jih je delal kot Bo?ji Sin.«

Origen razlaga: » Jezus je ?el v nazare?ko shodnico in prebral Iz 61. Ni naklju?je, da je odprl zvitek in na?el poglavje, ki prerokuje o njem, ampak je tudi to delo Bo?je previdnosti, da se je sedaj po njem za?ela mesijanska doba zveli?anja. Jezus je namre? potem, ko je kon?al z branjem in je nastala ti?ina polna pri?akovanja, dejal: 'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali' (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je »'danes', ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da poslu?a in se pokesa.« Ko Origen pridiga o Jezusovem govoru v Nazaretu, ko so bile 'o?i vseh v shodnici uprte Vanj' (Lk 4,20), se zdi, da nagovarja nas: »Tudi danes, ?e ?elite, v tem zboru so va?e o?i uprte v Zveli?arja. Ko bo? namre? ti obrnil svoj najgloblji pogled srca k zrenju Modrosti ter Resnice in edinega Bo?jega Sina, tedaj bodo tvoje o?i videle Boga. O, sre?en zbor tistih, o katerih Sveto pismo pravi, da so bile njih o?i uprte Vanj! O koliko si ?elim, da bi tudi ta zbor bil dele?en podobnega pri?evanja, da bi o?i vseh, nekr??enih, vernikov, ?ena, mo? in otrok, torej ne telesne, temve? o?i du?e gledale Jezusa!« (Homilija o Lukovem evangeliju 32,6).

Misli Benedikta XVI.

Ob »polnosti ?asov« (cf. Gal 4,4) je Gospodov angel oznanil nazare?ki Devici, da bo Sveti Duh, »mo? Najvi?jega«, pri?el nadnjo in jo obsen?il. Zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Bo?ji Sin. (cf. Lk 1,35). Po besedah preroka Izaija bo Mesija tisti, na komer bo po?ival Gospodov Duh (cf. 11,1–2; 42,1). Prav na to prerokbo se navezuje Jezus, ko je za?el javno delovati v sinagogi v Nazaretu. Na veliko presene?enje navzo?ih je rekel: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom opro??enje in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18–19; cf. Iz 61,1–2). Ko je nagovoril navzo?e, je te prero?ke besede obrnil nase, reko?: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali« (Lk 4,21).

Dana?nji evangelij nam torej pravi, da je Jezus Kristus, maziljen od O?eta v Svetem Duhu in je tako resni?ni in ve?ni evangelizator. »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim« (Lk 4,18). To Kristusovo poslanstvo, to novo gibanje, se nadaljuje v prostoru in ?asu skozi stoletja in na vseh celinah. To gibanje, ki izhaja od O?eta, prina?a v mo?i Duha veselo oznanilo ubogim vseh ?asov, ubogim v materialnem, kakor v duhovnem pomenu. Cerkev je prvo in potrebno orodje pri tem Kristusovem delu, saj je z njim zdru?ena kot telo z glavo. »Kakor je O?e mene poslal, tudi jaz vas po?iljam« (Jn 20,21). Tako je rekel Vstali svojim u?encem in ko je dihnil vanje, je dodal: »Prejmite Svetega Duha« (v. 22). Bog je po Jezusu Kristusu prvi evangelizator sveta. Kristus sam pa je hotel svoje poslanstvo posredovati Cerkvi. To je storil in ?e nadaljuje vse do konca sveta tako, da izliva Svetega Duha na svoje u?ence, torej istega Duha, ki je pri?el Nadenj in je ostal v Njem med vsem njegovim zemeljskim ?ivljenjem ter mu dajal mo?, da oznani jetnikom opro??enje in da slepim vrne vid, da izpusti zatirane na prostost, da oznani leto, ki je ljubo Gospodu (prim. Lk 4,18-19).

Benedikt XVI. je v posinodalni apostolski spodbudi Cerkev na Bli?njem vzhodu zapisal: ?kofje morajo skrbeti za to, da zagotovijo duhovnikom, njihovim najo?jim sodelavcem dostojno bivanje, da se ne bi ti izgubljali v iskanju »zemeljskih« stvari, temve? se bi lahko vredno posvetili Bo?jim stvarem ter svojemu pastoralnemu poslanstvu. Sicer pa, kdor pomaga ubo?cu, si slu?i nebesa! Sveti Jakob vztraja pri dol?nem spo?tovanju do ubogega, pri njegovi veli?ini ter o njegovem pravem mestu v skupnosti (prim. Jak 1,9-11; 2,1-9). Zato je potrebno tak?no upravljanje z dobrinami, da le to postane kraj u?inkovitega oznanjevanja Jezusovega osvobajajo?ega sporo?ila: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom opro??enje in da bo slepim vrnjen vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18-19). Zvesti upravitelj je tisti, ki je razumel, da je samo Gospod dragoceni biser (prim. Mt 13,45-46) in da je samo On resni?ni zaklad (prim. Mt 6,19-21; 13,44). O da bi lahko ?kofje zgledno pri?evali o tem svojim duhovnikom, semeni??nikom ter vernikom!

Ta brezmejna pot popolnosti je namenjena vsem nam, ?e je le 'pogled na?ega srca' usmerjen k zrenju Modrosti in Resnice, ki je Jezus Kristus. Ko Origen pridiga o Jezusovem govoru v Nazaretu, ko so bile 'o?i vseh v shodnici uprte Vanj' (Lk 4,20), se zdi, da nagovarja nas: 'Tudi danes, ?e ?elite, v tem zboru so va?e o?i uprte v Zveli?arja. Ko bo? namre? ti obrnil svoj najgloblji pogled srca k zrenju Modrosti ter Resnice in edinega Bo?jega Sina, tedaj bodo tvoje o?i videle Boga. O, sre?en zbor tistih, o katerih Sveto pismo pravi, da so bile njih o?i uprte Vanj! O koliko si ?elim, da bi tudi ta zbor bil dele?en podobnega pri?evanja, da bi o?i vseh, nekr??enih, vernikov, ?ena, mo? in otrok, torej ne telesne, temve? o?i du?e gledale Jezusa!' (Homilija o Lukovem evangeliju 32,6).

Angel Gospodov, nedelja, 27. januar 2013
Dana?nje bogoslu?je nam skupaj predstavlja dva razli?na odlomka iz Lukovega evangelija. Najprej je uvod (1,1-4), namenjen nekemu »Teofilu«. To ime namre? v gr??ini pomeni »Bo?ji prijatelj«, zato lahko v njem vidimo vsakega vernika, ki se odpre Bogu ter ?eli spoznati evangelij. Drugi odlomek (4,14-21) pa nam prestavlja Jezusa, ki je »z mo?jo Duha«, ?el na sobotni dan v nazare?ko shodnico. Kot pravi vernik se Gospod ni izognil tedenskemu bogoslu?nemu ritmu, ampak se je pridru?il bogoslu?nemu zboru svojih rojakov pri molitvi in poslu?anju Pisma. Pri obredu je bilo predvideno branje enega odlomka iz Tore (Postave) ali iz Prerokov, kateremu je sledila razlaga. Tistega dne je Jezus vstal, da bi bral. Na?el je odlomek preroka Izaija, ki se takole za?enja: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. Poslal me je, da prinesem blagovest ubogim« (Iz 61,1-2). Origen razlaga: »Ni naklju?je, da je odprl zvitek in na?el poglavje, ki prerokuje o njem, ampak je tudi to delo Bo?je previdnosti« (Homilije o Lukovem evangeliju 32,3). Jezus je namre? potem, ko je kon?al z branjem in je nastala ti?ina polna pri?akovanja, dejal: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali« (Lk 4,21). Sveti Ciril Aleksandrijski zatrjuje, da je »danes«, ki je med prvim in drugim Kristusovim prihodom, vezan na sposobnost vernika, da poslu?a in se pokesa (prim. PG 69, 1241). V ?e bolj radikalnem smislu pa je Jezus sam ta »zveli?avni danes« v zgodovini, saj vodi k popolni izpolnitvi odre?enja. Pojem »danes«, tako ljub svetemu Luku (prim. 19,9; 23,43), evangelist uporablja skupaj z njemu najljub?im kristolo?kim nazivom »zveli?ar« (sōtēr). Ta je navzo? v angelovih besedah pastirjem: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveli?ar, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,11).

Dragi prijatelji, ta odlomek nagovarja »danes« tudi nas. Predvsem, da razmislimo, kako pre?ivljamo nedeljo, kot dan za po?itek in za dru?ino, predvsem pa kot dan, ki ga posvetimo Gospodu tako, da se udele?imo evharistije, med katero se hranimo s Kristusovim telesom in krvjo ter z njegovo Besedo ?ivljenja. Nadalje nas ta evangelij v dana?njem tako razpr?enem in raztresajo?em ?asu vabi, da se vpra?amo o na?i sposobnosti poslu?anja. Preden lahko govorimo o Bogu in z Bogom, ga je treba poslu?ati. Bogoslu?je Cerkve je »?ola« poslu?anja Gospoda, ki nam govori. Kon?no pa nam tudi pove, da lahko vsak trenutek postane ugoden »danes« za na?e spreobrnjenje. Vsak dan lahko postane »zveli?avni danes«, saj je zveli?anje zgodovina, ki se nadaljuje za Cerkev ter za vsakega Kristusovega u?enca. To je kr??anski smisel carpe diem, pograbi dan, v katerem te Bog kli?e, da ti podari zveli?anje!

Naj bo Devica Marija vedno na? zgled in na?a voditeljica, da bomo zmogli vsak dan na?ega ?ivljenja prepoznati in sprejeti navzo?nost Boga, na?ega Zveli?anja in Zveli?arja vsega ?love?tva.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 24. januar 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeliju evangelist Luka preden predstavi Jezusov programski govor v Nazaretu, kratko povzame njegovo evangelizatorsko dejavnost. To dejavnost Jezus udejanja z mo?jo Svetega Duha. Njegova beseda je izvirna, saj razodeva smisel Svetega pisma, in njegova beseda ima mo?, saj ukazuje celo ne?istim duhovom in ti ga ubogajo (prim. Mr 1,17). Jezus je druga?en kot u?itelji njegovega ?asa. Na primer Jezus ni ustanovil ?ole za prou?evanje postave, temve? je ?el okoli in povsod pridigal ter pou?eval, torej po shodnicah, cestah, po hi?ah. Jezus je druga?en tudi od Janeza Krstnika, ki naznanja skoraj?njo Bo?jo sodbo, medtem ko Jezus oznanja O?etovo odpu??anje.

Sedaj pa tudi mi, predstavljajmo si, vstopimo v shodnico v Nazaretu, vasici v kateri je Jezus ?ivel in odra??al vse do svojih trideset let. To, kar se je tam zgodilo, je zelo pomemben dogodek, ki zari?e Jezusovo poslanstvo. Vstal je, da bi bral Sveto pismo. Odprl je zvitek preroka Izaija in izbral odlomek, v katerem je napisano: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim« (Lk 4,18). Zatem je po trenutku ti?ine, polne pri?akovanja in med splo?nim za?udenjem, rekel: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali« (v. 21).

Evangelizirati uboge je Jezusovo poslanstvo, kot on pravi. To je tudi poslanstvo Cerkve in vsakega kr??enega v Cerkvi. Biti kristjan in biti misijonar je eno in isto. Oznanjati evangelij z besedami, bolj kot z njimi z ?ivljenjem, je osnovni namen kr??anske skupnosti ter vsakega njenega ?lana. Tu je zaznati, da je Jezus namenil blagovest vsem, ne da bi kogar izklju?il, obrobne…

Pomeni pribli?ati se jim, stre?i jim, osvoboditi jih iz zatiranja in vse to v imenu in z Duhom Kristusa, saj je on Evangelij Boga, On je Usmiljenje O?eta, On je Bo?ja osvoboditev, ki je postal ubog, da bi nas obogatil s svojim ubo?tvom. Izaijevo besedilo, okrepljeno z majhnimi Jezusovimi dodatki nakazuje, da je mesijansko naznanilo Bo?jega kraljestva pri?lo med nas in je naslovljeno predvsem obrobnim, zapornikom in zatiranim.

Prav gotovo v Jezusovem ?asu te osebe niso bile v sredi??u verske skupnosti. Vpra?ajmo se: Smo danes, v na?ih ?upnijskih skupnostih, v zdru?enjih, v gibanjih, zvesti Jezusovemu programu? Je evangelizacija revnih, prina?ati jim blagovest, prednostna naloga? Pozor, tu ne gre za socialno pomo?, ?e manj za politi?no dejavnost. Gre za to, da ponudimo mo? Bo?jega evangelija, ki spreobra?a srca, zdravi rane, preoblikuje ?love?ke in dru?bene odnose glede na logiko ljubezni. Ubogi so namre? v sredi??u evangelija.

Devica Marija, Mati evangelizatorjev, naj nam pomaga, da bomo mo?no za?utili lakoto in ?ejo, ki je v svetu po evangeliju, ?e posebej v srcu in v mesu revnih. Naj izprosi vsakemu od nas in vsaki kr??anski skupnosti, da bomo konkretno pri?evali usmiljenje, veliko Usmiljenje, ki nam ga je Kristus podaril.

Panama, homilija, nedelja, 27. januar 2019
 »O?i vseh v shodnici so bile uprte vanj. In za?el jim je govoriti: 'Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali.'« (glej Lk 4,20-21). Evangelij na ta na?in opi?e za?etek Jezusovega javnega delovanja. Prika?e ga v shodnici, ki ga je videla odra??ati, obdanega z znanci in s sosedi. To je pomemben trenutek v U?iteljevem ?ivljenju, ko se je otrok, ki se je u?il in je rastel sredi tiste skupnosti, postavil na noge in za?el govoriti, da bi oznanjal in uresni?il Bo?je sanje. Beseda, ki se je do takrat oznanjala samo kot obljuba prihodnosti, se je z Jezusovimi usti lahko izrekla samo v sedanjosti, s tem ko je postala realnost: »Danes se je izpolnilo«.

Jezus razodene »Bo?ji danes«, ki nam prihaja naproti, da bi tudi nas poklical, naj prinesemo ubogim blagovest, oznanimo jetnikom prostost in oznanimo leto Gospodove milosti (glej Lk 4,18-19). To je »Bo?ji danes«, ki z Jezusom postane sedanjost, postane obli?je, meso, ljubezen usmiljenja, ki ne ?aka na idealne ali popolne situacije, da bi se izrazila, ne sprejema opravi?ila za svojo uresni?itev. On je »Bo?ji ?as«, ki naredi vsako situacijo in vsak prostor za prava in primerna. V Jezusu se za?ne in za?ivi obljubljena prihodnost.

Kdaj? Zdaj. A niso se vsi, ki so ga takrat v shodnici poslu?ali, ?utili povabljeni ali sklicani. Niso bili vsi sosedje iz Nazareta pripravljeni verjeti nekomu, ki so ga poznali in so ga videli odra??ati in ki jih je vabil, naj uresni?ijo sanje zdaj. Nasprotno, govorili so: »Ali ni to Jo?efov sin?«

 Tudi nam se lahko zgodi ista stvar. Ne verjamemo vedno, da je Bog lahko zelo konkreten in vsakdanji, zelo blizu in realen, ?e manj da je navzo? in deluje po neki poznani osebi, kakor je to lahko sosed, prijatelj, dru?inski ?lan. Ne verjamemo vedno, da nas Gospod lahko povabi, naj delamo in si uma?emo roke skupaj z Njim v njegovem kraljestvu na tako preprost, a odlo?ilen na?in. Stane nas, ?e sprejmemo, da je bo?ja ljubezen vedno konkretna in skorajda izkustvena v zgodovini z vsemi svojimi bole?imi in ?astitljivimi pripetljaji.

Nemalokrat se obna?amo kakor nazare?ki sosedje, raje imamo »Boga na daljavo«: lepega, dobrega, velikodu?nega, a oddaljenega in ki ne nadleguje. Kajti bli?nji in vsakdanji Bog, prijatelj in brat, od nas zahteva, da se u?imo bli?ine, vsakdanjosti in predvsem bratstva. Ni se hotel razodeti na angelski ali spektakularen na?in, ampak nam je hotel dati bratski in prijateljski obraz, konkreten in doma?. Bog je realen, ker je ljubezen realna, Bog je konkreten, ker je ljubezen konkretna. In ravno ta konkretnost ljubezni je to, kar predstavlja enega od bistvenih elementov ?ivljenja kristjanov.

Tudi mi smo v isti nevarnosti kakor ljudje iz Nazareta, kadar ho?e evangelij v na?ih skupnostih postati konkretno ?ivljenje, mi pa za?nemo govoriti: »Ti otroci, ali  niso Marijini, Jo?efovi, niso bratje od tistega …? Ali niso to otroci, ki smo jim pomagali odra??ati? Ali ni to tisti, ki je vedno razbijal okna s svojo ?ogo?« Ta, ki se je rodil po prero?tvu in je oznanjal Bo?je kraljestvo, postane udoma?en in osiroma?en. Hoteti udoma?iti Bo?jo besedo je stvar vseh ?asov.

To se lahko zgodi tudi mladim, in sicer vsakokrat, ko mislijo, da je njihovo poslanstvo, njihova poklicanost, celo njihovo ?ivljenje obljuba, ki velja samo za prihodnost in nima ni?esar opraviti z njihovo sedanjostjo. Kakor da bi biti mlad bil sinonim za »?akalnico«, kjer vsak ?aka na svojo uro. In »medtem« ko ?aka, si za vas izmislimo ali pa si vi sami izmislite prihodnost, ki je higiensko dobro zapakirana in brez posledic, dobro zastavljena in zagotovljena s celotnim »zavarovanjem«. To je »fikcija« vesela. Tako vas »umirimo« in vas uspavamo, da ne boste povzro?ali hrupa, da ne boste zastavljali vpra?anj sami sebi in drugim, da ne boste premi?ljevali o sebi in drugih. In sredi tega »medtem« va?e sanje izgubijo naboj, otopijo in postanejo pritlehne »iluzije«, majhne in ?alostne, samo zato, ker mislimo ali mislite, da ni ?e va?ega »zdaj«; da ste preve? mladi, da bi se vklju?ili v sanje in gradili jutri.

Eden od rezultatov sinode je bilo bogastvo sre?anja in predvsem poslu?anja. Bogastvo poslu?anja med generacijami, bogastvo izmenjave in vrednost spoznanja, da potrebujemo drug drugega, da se moramo potruditi ter ?iriti prostore, kjer se lahko ?e danes vklju?imo v sanjanje in izgrajevanje jutri?njega dne. Vendar ne izolirani, ampak zdru?eni, s tem ko ustvarjamo skupni prostor. Prostor, ki se ne poklanja in ga ne zadenemo na loteriji; prostor, za katerega se tudi vi morate boriti.

Kajti vi, dragi mladi, niste prihodnost, ampak ste »Bo?ji zdaj«. On vas poziva skupaj in vas kli?e v va?e skupnosti in mesta, da greste iskat stare star?e in odrasle; da vstanete in skupaj z njimi spregovorite in uresni?ujete sanje, s katerimi vas je Gospod sanjal. Ne jutri, ampak zdaj, kajti tam, kjer je va? zaklad, tam bo tudi va?e srce (glej Mt 6,21). In to, v kar se zaljubite, ne bo osvojilo le va?e domi?ljije, ampak bo zaobjelo vse. To bo tisto, zaradi ?esar se boste zjutraj zbudili in vas bo spodbujalo v trenutkih utrujenosti, tisto, kar vam bo zlomilo srce in vas bo napolnilo s ?udovitimi stvarmi, veseljem in hvale?nostjo. Za?utite, da imate poslanstvo in se vanj zaljubite, in od tega bo vse odvisno. Lahko imamo vse, a ?e manjka strast ljubezni, bo manjkalo vsega. Pustimo, da nas Gospod zaljubi!

Za Jezusa ni »medtem«, ampak je ljubezen usmiljenja, ki ?eli prodreti v srce in ga osvojiti. Ta ljubezen ?eli biti na? zaklad, kajti v ?ivljenju ne obstaja »medtem« ali pa neka be?na moda. To je ljubezen darovanja, ki vabi k darovanju. Je konkretna, bli?nja in realna ljubezen. Je prazni?no veselje, ki se rodi, ko izberemo, da bomo del ?ude?nega ribolova upanja in ljubezni, solidarnosti in bratstva pred mnogimi pogledi, ki so paralizirani in ki paralizirajo zaradi strahu in izklju?enosti, ?pekulacije in manipulacije.

Bratje, Gospod in njegovo poslanstvo nista samo neka »medtem« v va?em ?ivljenju, nekaj mimobe?nega, ampak sta na?e ?ivljenje. Vse te dni nas je na poseben na?in kakor glasba spremljal Marijin fiat, zgodi se. Ne le da je verovala v Boga in v njegove obljube kot nekaj mogo?ega, ampak je verjela Bogu in je imela pogum, da je rekla »da« za soudele?bo v tem Gospodovem »zdaj«. ?utila je, da ima poslanstvo, zaljubila se je in to je bilo odlo?ilno za vse.

Kakor se je zgodilo v nazare?ki shodnici, Gospod sredi med nami, med svojimi prijatelji in znanci, ponovno vstaja, jemlje zvitek in nam pravi: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali.« (Lk 4,21). Ali ?elite ?iveti konkretnost njegove ljubezni? Va? »da« naj ?e naprej ostaja vhodna vrata, da bo Sveti Duh podaril nove binko?ti svetu in Cerkvi.

Angel Gospodov, nedelja, 23. januar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja vidimo Jezusa, kako za?enja s svojim pridiganjem (prim. Lk 4,14-21). Prva Jezusova pridiga je. Napotil se je v Nazaret, kjer je odra??al in se je udele?il molitve v shodnici. Vstal je, da bi bral. V zvitku je na?el odlomek iz preroka Izaija glede Mesija, ki razgla?a sporo?ilo tola?be in osvoboditve za reve?e in zatirane (prim. Iz 61,1-2). Potem, ko ga je prebral, »so bile o?i vseh v shodnici uprte vanj« (v. 20). Vsi so bili v pri?akovanju in Jezus jih je spodbudil in jim rekel: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste sli?ali« (v. 21).

Zaustavimo se pri tem »danes«. Gre za prvo besedo Jezusovega pridiganja, ki jo prina?a Lukov evangelij. Gospod jo je izgovoril in nakazuje »danes«, ki gre skozi vsa obdobja in je vedno veljavna. Bo?ja Beseda je vedno »danes«. Ko ti prebira? Bo?jo Besedo in jo prav razume?, se v tvoji du?i za?ne »danes«. Izaijeva prerokba izhaja iz preteklih stoletij, a Jezus jo »z mo?jo Svetega Duha« (v. 14). udejanja in ?e zlasti dovr?i ter naka?e na?in, kako sprejeti Bo?jo Besedo, to je danes. A ne kot, starodavno zgodovino, ne, danes. Danes govori tvojemu srcu.

Jezusove rojake je zadela ta njegova beseda. ?etudi so zamegljeni zaradi predsodkov in mu ne verjamejo, opazijo, da njegovo pou?evanje ni isto, kot je drugih u?iteljev (prim. v. 22). Slutijo, da je v Jezusu nekaj ve?. Kaj je to? Maziljenje Svetega Duha. V?asih se zgodi, da na?e pridige, na?e pou?evanje ostane splo?no, abstraktno, se ne dotakne du?e in ?ivljenja ljudi. Zakaj? Zato, ker manjka mo? tega »danes«, tistega »danes«, ki ga Jezus »napolni s smislom«, z mo?jo Duha. Danes ti govori. Da, v?asih poslu?amo lahko brezhibne konference, retori?no popolne govore, ki pa ne premaknejo srca in vse ostane, kot je bilo prej. ?tevilne pridige, to pravim s spo?tovanjem, a z bole?ino, so abstraktne in namesto, da bi prebudile du?o, jo uspavajo. (Ko zaradi tak?ne pridige) ljudje za?enjajo gledati na uro: »Kdaj bo tega konec?«, le-ta uspava du?o. Pri pridiganju se lahko tvega, da brez maziljenja Svetega Duha le-to osiroma?i Bo?jo Besedo, zdrsne v moralizem in abstraktne pojme, z oddaljenostjo predstavi evangelij, kakor da je zunaj ?asa, dale? od utripa vsakdanjega ?ivljenja. Toda beseda, v kateri ne utripa mo? tega »danes«, ni vredna Jezusa in ne pomaga pri ?ivljenju ljudi. Zaradi tega tisti, ki pridiga, mora prvi oku?ati ta »Jezusov danes«, da ga bo lahko sporo?al v »danes« drugih. ?e kdo ho?e pripraviti predavanja, konference, naj to naredi, ampak kje drugje in ne med trenutkom pridige, kjer je potrebno ponuditi Besedo tako, da zgane srce.

Dragi bratje in sestre, na to nedeljo Bo?je Besede, bi se rad zahvalil pridigarjem in oznanjevalcem evangelija, ki ostajajo zvesti Besedi, ki zgane srce, zvesti temu »danes«. Molimo za njih, da bi ?iveli »Jezusov danes«, sladko mo? njegovega Duha, ki o?ivlja Sveto pismo. Bo?ja Beseda je namre? ?iva in u?inkovita (prim. Heb 4,12), nas spreminja, vstopa v na?e dogajanje, razsvetljuje vsakdan. Tola?i in vse ureja. Zapomnimo si, da Beseda spremeni kateri koli dan v »danes«, po katerem nam Bog govori. Zato vzemimo v roko evangelij, da bomo vsak dan v brali in ponovno prebrali kratek odlomek. Nosite v ?epu ali v torbici majhen evangelij, da ga boste prebirali med potovanjem, v katerem koli trenutku, ga v miru prebirali. S ?asom bomo odkrili, da so te besede narejene prav za nas, za na?e ?ivljenje. Pomagale nam bodo vsak dan sprejeti z bolj?im, bolj vedrim pogledom, kajti ko evangelij vstopi v ta »danes«, ga napolni z Bogom. Ho?em vam dati en predlog. Na nedelje leto?njega leta se oznanja Lukov evangelij, evangelij usmiljenja. Zakaj ga ne bi brali tudi osebno, vse, vsak dan kratek odlomek? Postanimo doma?i z evangelijem. Prinesel nam bo Bo?jo novost in veselje.

Bo?ja Beseda je tudi svetilnik, ki vodi sinodalno pot, ki se je za?ela v vsej Cerkvi. Skupaj si prizadevajmo s pozornostjo in razlo?evanjem poslu?ati drug drugega, saj ne gre za anketo mnenj, ne, ampak za razlo?evanje Besede, za skupno poslu?anje Bo?je Besede in Svetega Duha. Marija naj nam izprosi stanovitnost, da se bomo vsak dan hraniti z evangelijem.

Homilija, nedelja, 23. januar 2022
V prvem berilu in evangeliju vidimo dve podobni dejanji: duhovnik Ezra dvigne knjigo Bo?je postave, jo odpre in jo oznani pred vsem ljudstvom; Jezus v nazare?ki shodnici odpre zvitek Svetega pisma in pred vsemi prebere odlomek iz preroka Izaija. To sta dva prizora, ki nam sporo?ata temeljno stvarnost: v sredi??u ?ivljenja svetega Bo?jega ljudstva in poti vere nismo mi, s svojimi besedami. V sredi??u je Bog s svojo Besedo.

Vse se je za?elo z Besedo, ki nam jo je Bog namenil. V Kristusu, svoji ve?ni Besedi, nas je O?e »izvolil pred stvarjenjem sveta.« (Ef 1,4) S svojo Besedo je ustvaril svet: »Dejal je in je nastalo.« (Ps 33,9) Nekdaj nam je govoril po prerokih (prim. Heb 1,1); nazadnje, ko je nastopila polnost ?asov (prim. Gal 4,4), nam je poslal svojo lastno Besedo, edinorojenega Sina. Zato Jezus po tem, ko prebere Izaija, v evangeliju oznani nekaj nezasli?anega: »Danes se je to Pismo izpolnilo.« (Lc 4,21) Se je izpolnilo: Bo?ja beseda ni ve? obljuba, ampak se je uresni?ila. V Jezusu je postala meso. Po Svetem Duhu je pri?la prebivat med nas in ?eli bivati v nas, da bi izpolnila na?a pri?akovanja in ozdravila na?e rane.

Sestre in bratje, usmerimo pogled v Jezusa, kakor ljudje v nazare?ki shodnici (prim. v. 20): gledali so ga, saj je bil eden izmed njih. Kak?na novost torej, kaj bo storil ta, o katerem se toliko govori? In sprejmimo njegovo Besedo. Danes premislimo o dveh vidikih, ki sta medsebojno povezana: Beseda razodeva Boga in  Beseda nas vodi k ?loveku. V sredi??u je, saj razodeva Boga in nas vodi k ?loveku.

Predvsem Beseda razodeva Boga. Jezus na za?etku svojega poslanstva s tem, ko razlaga tisti dolo?en odlomek iz preroka Izaija, oznanja natan?no izbiro: pri?el je, da bi osvobodil uboge in zatirane (prim. v. 18). Tako nam, prav preko Pisem, razodeva obli?je Boga kot Tistega, ki skrbi za na?o rev??ino in mu je pri srcu na?a prihodnost. Ni gospodar, ki je na varnem v nebesih, gre za tako grdo podobo Boga, ki ni tak?en, ampak je O?e, ki spremlja na?e korake. Ni hladen, ravnodu?en, odmaknjen matemati?en opazovalec. Bog z nami je, ki z gore?nostjo spremlja na?e ?ivljenje in se vanj vklju?i do te mere, da jo?e na?e solze. Ni nevtralen in brezbri?en bog, ampak Duh, ki ljubi ?loveka, ki nas brani, nam svetuje, se zavzame za nas, tvega in nase vzame na?o bole?ino. Vedno je v tem navzo?. To je »blagovest« (v. 18), ki jo Jezus oznani pred osuplimi pogledi vseh: Bog je blizu in ?eli skrbeti zame, zate, za vse. Zna?ilnost Boga je bli?ina. On sam se definira tako in to v 5. Mojzesovi knjigi re?e ljudstvu: »Kdo ima svoje bogove tako blizu sebi, kot sem jaz blizu tebi?« Bog je blizu. S to bli?ino, ki je tako so?utna in ne?na te ?eli osvoboditi bremen, ki te stiskajo, ?eli ogreti mraz tvojih zim, ?eli razsvetliti tvoje temne dneve, podpirati tvoje negotove korake. In to stori s svojo Besedo, s katero ti govori, da bi ponovno pri?gal upanje znotraj pepela tvojih strahov, da bi ponovno na?el veselje v labirintih tvojih ?alosti, da bi z upanjem napolnil grenkobo osamljenosti. Napoti te naprej, a ne po labirintu, ampak po poti, da ga bi vsak dan bolj na?el.

Bratje in sestre, vpra?ajmo se: ali nosimo v srcu to osvobajajo?o podobo Boga, Boga, ki je blizu, so?utnega Boga, ne?nega Boga? Ali pa si ga predstavljamo kot strogega sodnika, togega carinika na?ega ?ivljenja? Ali na?a vera poraja upanje in veselje ali pa jo ?e vedno bremeni strah, je prestra?ena vera? Kak?no obli?je Boga oznanjamo v Cerkvi? Zveli?arja, ki osvobaja in ozdravlja ali Boga, ki se ga je potrebno bati, ker tla?i zaradi ob?utkov krivde? Jezus nam ka?e, kje za?eti, da bi se spreobrnili k pravemu Bogu: pri Besedi. Le-ta nas s tem, ko nam pripoveduje ljubezensko zgodbo Boga do nas, osvobaja strahu in predsodkov o Njem, ki uga?ajo veselje vere. Beseda ru?i la?ne malike, razkriva na?e projekcije, uni?uje preve? ?love?ke predstave o Bogu in nas vra?a k njegovemu resni?nemu obli?ju, k njegovemu usmiljenju. Bo?ja beseda hrani in obnavlja vero: postavimo jo ponovno v sredi??e molitve in duhovnega ?ivljenja! V sredi??u je Beseda, ki nam razodeva, kak?en je Bog. Beseda, ki nas pribli?a Bogu.

In sedaj drugi vidik: Beseda nas vodi k ?loveku. Prav kadar odkrijemo, da je Bog so?utna ljubezen, premagamo sku?njavo, da bi se zaprli v nekak?no sakralno religioznost, ki je omejena na zunanje bogoslu?je, ki se ne dotakne in ne preoblikuje ?ivljenja. To je malikovalstvo, skrito, prefinjeno malikovalstvo. Beseda nas spodbudi, da izstopimo iz sebe, da bi se podali na pot bratom naproti le s krotko mo?jo osvobajajo?e Bo?je ljubezni. Jezus nam v Nazare?ki shodnici razodeva prav to: On je poslan, da bi ?el naproti ubogim – ki smo mi vsi – in bi jih osvobodil. Ni pri?el, da bi izro?il seznam predpisov ali vodil kak?en verski obred, ampak se je spustil na ceste sveta, da bi sre?al ranjeno ?love?tvo, da bi pobo?al obraze, ki jih je izklesalo trpljenje, da bi ozdravil potrta srca, nas osvobodil verig, ki vklepajo du?o. Tako nam razodeva, katero bogoslu?je je Bogu najbolj v?e?: skrb za bli?njega. K temu se moramo vra?ati zlasti v trenutku in kjer so v Cerkvi sku?njave po strogosti, ki je pokvarjenost in ko se verjame, da je za najti Boga potrebno biti bolj strogi, z ve? predpisi, z pravimi stvarmi, z jasnimi stvarmi… Ni tako. Ko bomo videli predloge strogosti, takoj moramo pomisliti, da to ni Bog, ampak malik. Na? Bog ni tak?en.

Sestre in bratje, Bo?ja Beseda nas spreminja, strogost nas ne spreminja. Bo?ja Beseda nas spreminja tako, da prodre v du?o kakor me? (prim. Heb 4,12). Po eni strani tola?i, ko nam razodeva Bo?je obli?je, po drugi strani pa izziva in pretresa, ko nas vra?a k na?im protislovjem. Pripelje nas v krizo. Ne pu??a nas mirnih, ?e ceno za to mirnost pla?uje svet, ki ga razdvaja krivica in morajo vedno ceno za to pla?ati naj?ibkej?i. Beseda spravi v krizo tista na?a opravi?ila, ko je za vse, kar ne gre, vedno krivo drugo in drugi. Kolik?no bole?ino ?utimo, ko vidimo na?e brate in sestre umirati na morju, ker jim ne pustijo izkrcati se. To nekateri po?nejo v imenu Boga. Bo?ja Beseda nas vabi, da bi pri?li ven, da se ne bi skrivali za kompleksnostjo problemov, za tem da »se ni? ne da storiti«, »to je njihov problem«, »je njegov problem« ali »kaj lahko jaz storim glede tega?« »Pustimo jih tam.« Spodbuja nas k delovanju, da bi zdru?ili ?e??enje Boga in skrb za ?loveka. Sveto pismo nam namre? ni bilo dano zato, da bi se zabavali, da bi u?ivali v angelski duhovnosti, ampak da bi ?li naproti drugim in se pribli?ali njihovim ranam. Govoril sem o strogosti, o tistem modernem pelagijanstvu, ki je ena od sku?njav Cerkve. Tista druga dandana?nja sku?njava pa je iskanje angelske duhovnosti. Gre za duhovna gibanja, za gnosticizem, kateri ti predlagajo tak?no Bo?jo besedo, ki te postavi v orbito, tako da se ne dotika? resni?nosti.

Beseda, ki je postala meso (prim. Jn 1,14), ?eli postati meso v nas. Ne vzame nas iz ?ivljenja, ampak nas postavi v ?ivljenje, v vsakdanje situacije, da bi prisluhnili trpljenju bratov, kriku revnih, nasilja in krivic, ki ranijo dru?bo in planet, da ne bi bili ravnodu?ni kristjani, ampak delavni, ustvarjalni, prero?ki.

»Danes – pravi Jezus – se je to Pismo izpolnilo.« (Lk 4,21) Beseda ?eli postati meso danes, v ?asu, ki ga ?ivimo, ne v neki idealni prihodnosti. Neka francoska mistikinja iz prej?njega stoletja, ki se je odlo?ila, da bo ?ivela evangelij na periferijah, je zapisala, da Gospodova Beseda ni »"mrtva ?rka": je duh in ?ivljenje. […] Akustika, ki jo Gospodova Beseda terja od nas, je je na? "danes": okoli??ine na?ega ?ivljenja in potrebe na?ega bli?njega.« (M. Delbrêl, La gioia di credere, Gribaudi, Milano 1994, 258) Vpra?ajmo se torej: ali ?elimo posnemati Jezusa, postati slu?abniki osvoboditve in tola?be za druge, udejanjiti Besedo? Ali smo Cerkev, ki je poslu?na Besedi? Cerkev, ki je prisluhne drugim, ki iztegne roko, da bi dvignila brate in sestre iz tega, kar jih stiska, da bi razvezala vozle strahov, osvobodila naj?ibkej?e iz je? rev??ine, iz notranje utrujenosti in ?alosti, ki uga?a ?ivljenje? Ho?emo tole?

Med to slovesnostjo bodo nekateri na?i bratje in sestre imenovani postavljeni za bralce in katehiste. Poklicani so k pomembni nalogi slu?enja Jezusovemu evangeliju; da bi ga oznanjali, da bi njegova tola?ba, njegovo veselje in njegova osvoboditev dosegla vse. To je tudi poslanstvo vsakega izmed nas: biti verodostojni oznanjevalci, preroki Besede v svetu. Zato se navdu?imo nad Svetim pismom, dopustimo, da nas odznotraj nagovori Beseda, ki razkriva novost Boga in vodi k neutrudni ljubezni do drugih. Postavimo ponovno Bo?jo besedo v sredi??e pastorale in ?ivljenja Cerkve! Tako bomo re?eni vsakega strogega pelagijanstva, vsake strogosti in bomo re?eni pred duhovno iluzijo, ki nas postavi v orbito, ne da bi skrbeli za brate in sestre. Postavimo Bo?jo Besedo v sredi??e pastorale in ?ivljenja Cerkve.  Prisluhnimo ji, molimo jo, uresni?ujmo jo.