Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za nedeljo Jezusovega krsta
Iz 42,1-4.6-7
Glej, moj slu?abnik, ki ga podpiram,
moj izvoljeni, ki se ga veseli moja du?a.
Dal sem nanj svojega duha,
narodom bo delil pravico.
Ne bo vpil, ne bo povzdigoval
in ne dal sli?ati svojega glasu po ulicah.
Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tle?ega stenja ne ugasil,
zvesto bo delil pravico.
Ne bo ope?al in ne podlegel,
dokler ne vzpostavi pravice na zemlji
in otoki do?akajo njegovo postavo.
Jaz, Gospod, sem te poklical v pravi?nosti
prijel sem te za roko in naredil.
dal sem te v zavezo ljudstvu
in v lu? narodom,
da odpre? slepe o?i
in izpelje? jetnike iz zapora,
iz je?e tiste, ki sedijo v temi.
Apd 10,34-38
Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temve? mu je v vsakem narodu v?e? tisti, ki se ga boji in pravi?no dela. Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporo?il evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega. Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, za?en?i v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z mo?jo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudi?evo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim.
Lk 3,15-16.21-22
Ker pa je ljudstvo ?ivelo v pri?akovanju in so v svojem srcu vsi mislili o Janezu, ali ni morda on Kristus, je Janez vsem odgovoril in rekel: »Jaz vas kr??ujem z vodo, pride pa mo?nej?i od mene in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem. Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus kr??en ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je pri?el nadenj v telesni podobi kakor golob in zasli?al se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Razlaga cerkvenih o?etov
Sv. Gregor Veliki pravi: »Luka nas je seznanil s tem, da se je ljudstvo spra?evalo, ?e je bil Janez Kristus. Janez ni ?enin, ampak ?eninov prijatelj.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Janez, kot predstavnik Judov, ni vreden odvezati jermena Jezusovih sandal, saj je njegova naloga, da pripravi pot Jezusu, ki je Kristus, saj on kr??uje z vodo, Jezus pa bo kr??eval s Svetim Duhom in ognjem«, »kakor se je zgodilo na binko?ti«, pa dodaja sv. Ciril Jeruzalemski. Sv. Maksim Torinski pravi: »V bogoslu?nem koledarju je kmalu za Jezusovim rojstvom njegov krst, ker je med tema dogodkoma kar nekaj vzporednic.« Origen razlaga: »'Nebesa so se odprla' je programska tema za ves nadaljnji evangelij, saj 'odprta nebesa' pomeni prihod odpu??anja grehov.« Sv. Ambro? pravi, da je tu »navzo?a skrivnost Svete Trojice, O?eta in Sina in Svetega Duha, ki so ve?no med sabo zdru?eni.« Sv. Ciril Aleksandrijski pa pravi: »Velika skrivnost je, da Kristus, pravi Bog in pravi ?lovek, posve?en po Svetem Duhu in od O?eta priznan, odpre pot padlemu ?love?tvu, da se po krstu v?leni v Kristusa in prav tako prejme Svetega Duha in posinovljenje Bo?jih otrok.« Gregor Nazian?ki dodaja: »Od tega trenutka je Sveti Duh spremljal Jezusa pri njegovem javnem delovanju, saj je Duh vedno Jezusov Duh.« Sv. Ciprijan razlaga: »Jezus kot maziljeni, kot Mesija, kot Kristus je v vodah Jordana tako iz solidarnosti do nas kot namesto nas.« Maksim Torinski nadaljuje Ciprianovo trditev: »Ko je vstopil v vode Jordana namesto nas, je s tem posvetil vode za na? krst.« Takole pa sv. Ambro? razlo?i razodetje Boga nad Jezusom, potem ko ga je Janez krstil: »Izjava, da je Jezus ljubljeni sin, je vi?ek Jezusovega krsta in razodeva povezanost med O?etom in Sinom.«
Misli Benedikta XVI.
V bo?i?nem ?asu, ki se danes zaklju?uje, smo zrli otroka Jezusa v revni betlehemski votlini za katerega sta ljube?e skrbela Marija in Jo?ef. Vsakega otroka, ki se rodi, Bog zaupa njegovim star?em. Kako pomembna je torej dru?ina, zibelka ?ivljenja in ljubezni, utemeljena na svetem zakonu! Nazare?ka hi?a, v kateri je ?ivela sveta dru?ina, je zgled in ?ola preprostosti, potrpe?ljivosti in soglasja za vse kr??anske dru?ine.
V dana?njem evangeliju pa sveti Luka predstavlja Jezusa, ki se je pome?al med ljudi, ko se je napotil k Janezu Krstniku, da bi ga ta krstil. 'Ko je bil tudi Jezus kr??en', pravi Luka, 'je molil' (Lk 3,21). Jezus se je pogovarjal s svojim o?etom. Lahko smo prepri?ani, da ni govoril samo o sebi, temve? tudi o nas in za nas; govoril je tudi o meni, o vsakem od nas ter za vsakega od nas. Nadalje evangelist pravi, da se je nad Gospodom, medtem ko je molil, odprlo nebo. Jezus je vzpostavil stik z O?etom in nebo se je odprlo nad njim. In iz neba se je zasli?al glas, ki je rekel Jezusu: 'Ti si moj ljubljeni Sin' (Lk 3,22). Med krstom nebe?ki O?e ponavlja te besede za vsakega: 'Ti si moj ljubljeni sin'. Krst je namre? posvojitev in sprejem v Bo?jo dru?ino, v ob?estvo Svete Trojice, v ob?estvo z O?etom, Sinom in Svetim Duhom. Zato podeljujemo krst v imenu Svete Trojice. To ni le obrazec, to je resni?nost. Ozna?uje namre? trenutek, ko se kr??enec ponovno rodi kot Bo?ji otrok. Otrok ?love?kih star?ev postane po Sinu ?ivega Boga Bo?ji otrok.
V evangeliju Janez Krstnik pravi: »Jaz vas kr??ujem v vodi, pride pa mo?nej?i od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju“ (Lk 3,16). Za vodo poznamo pomen, se pa nam sedaj postavlja vpra?anje, v ?em je ta ogenj, ki ga omenja Janez Krstnik? Da bi videli to resni?nost ognja, ki je navzo?a med krstom z vodo, moramo omeniti, da je bil Janezov krst ?love?ko dejanje, dejanje spokornosti. Stegovanje ?loveka k Bogu, da bi izprosil odpu??anje grehov in mo?nost, za?eti znova svoje bivanje. Bil je torej samo ?love?ka ?elja, iti k Bogu z lastnimi mo?mi. To pa je premalo. Razdalja je prevelika. V Jezusu Kristusu vidimo, da nam Bog prihaja naproti. V kr??anskem krstu, ki ga je postavil Kristus, nismo dejavni samo mi s svojo ?eljo bili o?i??eni ter z molitvijo dose?i odpu??anje, v krstu namre? deluje Bog sam, deluje Jezus po Svetem Duhu. Torej je pri kr??anskem krstu navzo? ogenj Svetega Duha. Bog deluje, ne samo mi.
Veselje, ki izvira iz obhajanja bo?i?a, se danes dopolnjuje s praznikom Gospodovega krsta. Evangeljski odlomek o Jezusovem krstu v Jordanu prikazuje pot poni?anja, ki jo je Bo?ji Sin svobodno izbral iz poslu?nosti O?etovi volji. Na za?etku svojega javnega delovanja je prejel krst pokore in spreobrnjenja. Tega Jezus nedvomno ni potreboval. Vseeno pa se je On, ki je brez greha, pridru?il tistim, ki priznajo, da potrebujejo odpu??anje in Boga prosijo za dar spreobrnjenja, se pravi za milost, da se z vsem srcem vrnejo k njemu in so popolnoma njegovi. Jezus ?eli biti na strani gre?nikov, biti solidaren z njimi in jim izraziti Bo?jo bli?ino. Tako je solidaren z nami, z na?im naporom, da bi se spreobrnili, da bi opustili svojo sebi?nost, se odtrgali od svojih grehov. Jezus je resni?no prevzel nase na?o ?love?ko naravo in lahko razume njeno slabotnost in krhkost. Njegovo poslanstvo je ozdraviti ranjene in bolne ter vzeti nase greh sveta.
V trenutku Jezusovega krsta, v tem poni?nem dejanju ljubezni, se je odprlo nebo. Sveti Duh se je vidno razodel v podobi goloba in zasli?al se je glas O?eta, ki prizna svojega ljubljenega Sina. Ta dogodek je resni?no razodetje Svete Trojice, ki pri?uje o Jezusovi bo?anskosti. On je tisti, ki ga je Bog poslal, da bi osvobodil svoje ljudstvo. Vendar pa je njegova oblast druga?na od posvetne. Njegova mo? je mo? nekoga, ki za nas trpi. Z Jezusovo smrtjo je ?lovek osvobojen oblasti greha in ponovno spravljen z O?etom. Z njegovim vstajenjem je ?lovek obvarovan ve?ne smrti in premaga zlo. V zakramentu krsta pa se zgodi prav to, da ?lovek postane globoko in za vedno zdru?en z Jezusom, prodre v skrivnost njegove mo?i, torej njegove smrti, ki je vir ?ivljenja, postane soudele?en pri njegovem vstajenju, da bi se ponovno rodil za novo ?ivljenje.
?as lu?i, Kristusove lu?i, ki kot novo sonce, ki se je pojavilo na obzorju ?love?tva, razpr?i temo zla in nevednosti, se zaklju?uje na dana?nji praznik Jezusovega krsta. Janez pi?e, da je Bog poslal svojega edinorojenega Sina 'v spravno daritev za na?e grehe'. To je razlog, da je prvo dejanje v Jezusovem javnem delovanju prav dogodek krsta in da Janez Krstnik, ko ga zagleda, pravi: 'Glejte, Bo?je Jagnje, ki odvzema greh sveta.' Ta Jezus je novi ?lovek, ki ?eli ?iveti kot Bo?ji otrok, se pravi v ljubezni; ?lovek, ki ob soo?enju z zlom sveta izbere pot poni?nosti in odgovornosti, izbere, da ne bo re?il samega sebe, temve? daroval svoje ?ivljenje za resnico in pravi?nost. Biti kristjani pomeni ?iveti tako. Toda ta na?in ?ivljenja vsebuje ponovno rojstvo. To ponovno rojstvo je krst, ki ga je Kristus podaril Cerkvi, da bi prenovil ljudi za novo ?ivljenje. Sveti o?e je nato vernike povabil, da bi se spomnili svojega krsta, tega duhovnega ponovnega rojstva, ki odpira pot ve?nega ?ivljenja. Da bi vsak kristjan v tem letu vere znova odkril lepoto prerojenja od zgoraj, iz ljubezni Boga, in za?ivel kot njegov pravi otrok.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov, nedelja, 10. januar 2016
Dragi bratje in sestre, dober dan. Na nedeljo po Gospodovem razgla?enju obhajamo Jezusov krst in se z hvale?nostjo spominjamo na?ega krsta. V tem kontekstu sem danes krstil 26 novorojen?kov. Molimo za njih! Evangelij nam predstavlja Jezusa v vodah reke Jordan, sredi ?udovitega bo?jega razodetja. Sveti Luka pi?e: Ko je bil tudi Jezus kr??en ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je pri?el nadenj v telesni podobi kakor golob in zasli?al se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« Na ta na?in je bil Jezus od O?eta posve?en in razodet kot Mesija, zveli?ar in osvoboditelj.
Med tem dogodkom, ki ga potrjujejo vsi ?tirje evangeliji, se je zgodil prehod od krsta Janeza Krstnika, ki je temeljil simbolu vode, k Jezusovemu krstu »v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16). Sveti Duh je namre? v kr??anskem krstu osrednji tvorec, saj je On, ki za?ge in uni?i izvirni greh in tako v krstu povrne lepoto bo?je milosti; On je namre? tisti, ki nas osvobodi oblasti teme, torej greha, in nas prestavi v kraljestvo lu?i, torej ljubezni, resnice in miru. To je kraljestvo lu?i. Pomislimo h kak?nemu dostojanstvu nas krst povzdigne. »Poglejte, kak?no ljubezen nam je podaril O?e: Bo?ji otroci se imenujemo in to tudi smo!« (1Jn 3,1), vzklika apostol Janez. Ta ?udovita resni?nost, da smo Bo?ji otroci pa prina?a s seboj odgovornost, da hodimo za Jezusom, pokornim slu?abnikom in da upodobimo v nas njegova ?utenja: krotkost, poni?nost, ne?nost. To pa ni lahko, ?e posebej, ker je okoli nas toliko nestrpnosti, o?abnosti, trdote. Toda z mo?jo, ki prihaja od Svetega Duha, je mogo?e!
Sveti Duh, ki smo ga prvi? prejeli na dan na?ega krsta, nam odpre srce za Resnico, za vso Resnico. Sveti Duh potiska na?e ?ivljenje na naporno, a veselo pot dejavne ljubezni in solidarnosti do na?ih bratov in sester. Duh nam podarja ne?nost bo?jega odpu??anja ter nas pre?ame z nepremagljivo mo?jo O?etovega usmiljenja. Ne pozabimo, da je Sveti Duh ?iva in po?ivljajo?a navzo?nost v tistem, ki ga sprejme, saj moli v nas in nas napolnjuje z duhovnim veseljem.
Danes na praznik Jezusovega krsta pomislimo na dan svojega krsta. Vsi mi smo bili kr?eni. Kdo ve za dan svojega krsta? Prav gotovo ne vsi. Povabim vas, da greste in poi??ete dan va?ega krsta, k starim star?em, v ?upnijo... To je datum na?ega prerojenja. Naloga za prihodnji teden torej je, poiskati dan svojega krsta. Praznovati ta dan pomeni potrditi pripadnost Jezusu, da si bomo prizadevali ?iveti kot kristjani, ?lani Cerkve in novega ?love?tva, v katerem so si vsi bratje in sestre. Naj nam Devica Marija, prva u?enka svojega Sina Jezusa, pomaga ?iveti z veseljem in apostolsko gore?nostjo na? krst in da sprejmemo vsak dan dar Svetega Duha, po katerem postajamo Bo?ji otroci.
Angel Gospodov, nedelja, 13. januar 2019
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes ob zaklju?ku bo?i?nega bogoslu?nega ?asa obhajamo praznik Gospodovega krsta. Bogoslu?je nas vabi, da bolj popolno spoznamo Jezusa, o katerem smo nedavno obhajali rojstvo in zato nam evangelij (prim. Lk 3,15-16.21-22) prika?e dva pomembna elementa: Jezusov odnos z ljudmi in Jezusov odnos z O?etom.
V pripovedi krsta, ki ga je Janez Krstnik podelil Jezusu v rekah Jordana, poglejmo predvsem vlogo ljudstva. Le-to ni samo ozadje za sceno, ampak je bistveni del dogodka. Preden se je potopil v vodo, se je Jezus »potopil« v mno?ico, se ji pridru?il tako, da je v polnosti prevzel ?love?ko pogojenost ter z njo delil vse razen greh. V svoji bo?anski svetosti, polni milosti in usmiljenja, je Bo?ji Sin postal meso ravno zato, da bi nase vzel in odvzel greh sveta, sprejel na?o bedo, na?o ?love?ko pogojenost. Zato je tudi danes razgla?enje, saj je s tem, ko je ?el sredi spokornih ljudi svojega ljudstva se Janezu krstiti, Jezus pokazal na logiko in na pomen svojega poslanstva.
S tem, ko se je pridru?il ljudstvu in je od Janeza prosil krst spreobrnjenja, je Jezus delil z ljudstvom tudi to globoko ?eljo po notranji prenovi. In Sveti Duh, ki se spustil nadenj »v telesni podobi kakor golob« (v. 22), je znamenje, da se z Jezusom za?enja novi svet, »novo stvarjenje«, kateremu se pridru?ijo vsi tisti, ki sprejmejo Kristusa v svoje ?ivljenje. Tudi vsakemu od nas, ki smo prerojeni z Jezusom v krstu, so namenjene O?etove besede: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (v. 22). Ta O?etova ljubezen, ki smo jo prejeli vsi mi na dan na?ega krsta, je plamen, ki je bil pri?gan v na?em srcu, ki pa potrebuje, da ga vzdr?ujemo z molitvijo in dejavno ljubeznijo. Prvi element je bil Jezus med ljudstvom, se je »potopil« v ljudstvo.
Drugi element, ki ga poudarja evangelist Luka je, da se je Jezus po potopitvi v ljudstvo in v vode Jordana, »potopil« v molitev, torej v ob?estvo z O?etom. Krst je za?etek Jezusovega javnega delovanja, njegovega poslanstva na svetu, saj je poslan od O?eta, da bi razodel njegovo dobroto in njegovo ljubezen do ljudi. To poslanstvo je udejanjeno v stalni in popolni povezavi z O?etom in s Svetim Duhom. Tudi poslanstvo Cerkve in vsakega od nas, da je zvesto in rodovitno, je poklicano »vcepiti se« na to Jezusovo molitev. Gre za nenehno prenavljanje v molitvi, v evangelizaciji in v apostolatu, da bi dali jasno kr??ansko pri?evanje, ne po ?love?kih na?rtih, temve? po Bo?jem na?inu.
Dragi bratje in sestre, praznik Gospodovega rojstva je ugodna prilo?nost za obnovitev z hvale?nostjo ter s prepri?anjem obljub svojega krsta in prizadevajo? si vsakodnevno ?iveti ga skladno z njim. Prav tako je zelo pomembno, kot sem vam ?e ve?krat rekel, poznati datum svojega krsta. Lahko bi vas vpra?al: »Kdo med vami ve za datum svojega krsta?« ?e kdo ne ve, kdaj je bil kr??en, naj ko se vrne domov vpra?a svoje star?e, stare star?e, strice ali tete, botre, dru?inske prijatelje… Vpra?a naj: »Na kateri datum sem bil kr??en, sem bila kr??ena?« In ne ga ve? pozabiti. Datum naj bo ohranjen v srcu, da lahko vsako leto praznujemo.
Jezus, ki nas je re?il, ne zaradi na?ih zaslug, ampak, da bi udejanjil neizmerno O?etovo dobroto, naj nas napravi usmiljene do vseh. Devica Marija, Mati Usmiljenja, naj nas vodi in naj nam bo zgled.
Angel Gospodov, nedelja, 9. januar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja nam prestavlja prizor, s katerim se za?enja Jezusovo javno ?ivljenje. On, ki je Bo?ji Sin in Mesija, gre na obale reke Jordan in se da krstiti Janezu Krstniku. Po okoli tridesetih letih skritega ?ivljenja se Jezus ne predstavi s kak?nim ?ude?em ali da se povzpne na katedro, da bi u?il. Postavi se v vrsto z ljudstvom, da bi od Janeza prejel krst. Dana?nja bogoslu?na pesem pravi, da je ljudstvo hodilo dajati se krstiti bosih nog in bose du?e, poni?no. Lepa dr?a, z »boso du?o« in bosih nog. Jezus je z nami gre?niki je delil usodo, spustil se je k nam. V reko se je spustil kot v ranjeno zgodovino ?love?tva. Potopil se je v na?e vode, da bi jih ozdravil. Potopil se je z nami in med nami. Ni se povzpel nad nas, ampak se je spustil k nam z bosimi nogami in »boso du?o«, kakor ljudstvo. Ne gre sam, niti ne s skupino izbrancev in privilegirancev. Ne, gre z ljudstvom. Pripada temu ljudstvu in gre z ljudstvom, da bi se dal s tem poni?nim ljudstvom krstiti.
Ustavimo se na tej pomembni to?ki. V trenutku ko je Jezus prejel krst, besedilo pravi, da »je molil« (Lk 3,21). Dobro nam bo delo zreti to, da Jezus moli. Toda, kako? On, ki je Gospod, Bo?ji Sin, moli kot mi? Da, Jezus, kar evangeliji velikokrat ponovijo, pre?ivi veliko ?asa v molitvi na za?etku dneva, pogosto pono?i, preden sprejme pomembno odlo?itev… Njegova molitev je dialog, odnos z O?etom. Tako lahko v dana?njem evangeliju vidimo dva trenutka v Jezusovem ?ivljenju. Po eni strani se spusti k nam, v vodo Jordana, po drugi pa povzdigne pogled in srce v molitvi k O?etu.
To je za nas velik poduk, saj smo vsi potopljeni v te?ave ?ivljenja in v ?tevilne zapletene situacije ter poklicani soo?iti se s te?kimi trenutki in odlo?itvami, ki nas vle?ejo k tlom. Toda, ?e no?emo ostati potla?eni, je potrebno vse povzdigniti gor. In ravno to napravi molitev, ki ni beg, molitev ni nek magi?en obred ali ponavljanje na pamet nau?enega enoli?nega obrazca. Moliti je namre? na?in, da pustimo Bogu delovati v nas in razbrati, kar nam On ho?e sporo?iti tudi v te?kih situacijah, moliti zato, da bi imeli mo? iti naprej. Koliko ljudi ?uti, da ne bo zmoglo in zato moli: »Gospod, daj mi mo?, da bom lahko ?el naprej.« Tudi mi smo to ve?krat storili. Molitev nam pomaga, saj nas povezuje z Bogom, nas odpre za sre?anje z Njim. Da, molitev je klju?, ki odpre Gospodu srce. Gre za pogovor z Njim, za poslu?anje njegove Besede, za ?e??enje, za biti v ti?ini in izro?ati to, kar ?ivimo. In v?asih je tudi vpitje Nanj, kakor Job, stresanje Nanj. Vpiti kot Job, saj on je O?e, on nas dobro razume. Nikoli se ne razjezi z nami.
Molitev, ?e uporabim lepo podobo dana?njega evangelija, »odpre nebesa« (prim. v. 21). Molitev odpre nebo: da kisik ?ivljenju, dihanje tudi med du?evnimi mukami in daje, da na stvari gledamo ?ir?e. Predvsem pa nam omogo?i, da imamo isto Jezusovo izku?njo ob Jordanu, saj nam da ?utiti, da smo ljubljeni O?etovi otroci. Tudi nam ko molimo, O?e pravi, kakor v evangeliju Jezusu: »Ti si moj ljubljeni otrok« (prim. v. 22). To, da smo otroci, se je za?elo pri krstu, ki nas je potopil v Kristusa in v ?lane Bo?jega ljudstva, dal nam je, da smo postali ljubljeni O?etovi otroci. Ne pozabimo datuma svojega krsta! ?e bi sedaj vsakega od vas vpra?al za datum krsta? Morda se ga nekateri ne spomnijo. Zelo lepo je spominjati se datuma krsta, saj gre za na?o preroditev, za trenutek, ko smo postali z Jezusom Bo?ji otroci. In ko se boste vrnili domov, ?e ne veste, vpra?ajte mamo, teto, staro mamo ali starega o?eta: »Kdaj sem bil kr??en ali kr??ena?« Nau?i se ta praznik, da ga bo? praznoval, se zahvalil Gospodu.
In danes, ta trenutek se vpra?ajmo: kako je z mojo molitvijo? Molim iz navade, molim proti svoji volji, tako da recitiram obrazce ali pa je moja molitev sre?anje z Bogom, mene gre?nika, vedno z Bo?jim ljudstvom, nikoli lo?enega? Gojim doma?nost z Bogom, se pogovarjam z Njim, poslu?am njegovo Besedo? Med mnogimi stvarmi, ki jih po?nemo ?ez dan, ne zanemarjajmo molitve. Posvetimo ji ?as, poslu?ujmo se kratkih vzklikov, ki jih pogosto ponavljajmo, vsak dan berimo evangelij. Molitev odpira nebo.
Sedaj pa se obrnimo na Marijo, mole?o Devico, ki je iz svojega ?ivljenja napravila hvalno pesem Bogu.
