杏MAP导航

Sir 24,1-4.8-12

Modrost poveli?uje sama sebe,
sredi svojega ljudstva se hvali.
V ob?estvu Najvi?jega odpira svoja usta,
pred njegovimi trumami se hvali:
»Jaz sem iz?la iz ust Najvi?jega
in kakor megla prekrila zemljo.
Jaz sem na nebe?kih vi?avah postavila svoj ?otor,
moj prestol je stal na obla?nem stebru.
Tedaj mi je zapovedal Stvarnik vsega,
moj Stvarnik mi je dolo?il stalen prostor za ?otor.
Rekel je: ?V Jakobu postavi svoj ?otor,
v Izraelu prevzemi svojo dedi??ino!?
Pred vekom, od za?etka, me je ustvaril
in na veke ne bom nehala biti.
V svetem ?otoru sem pred njim opravljala slu?bo,
potem sem se utrdila na gori Sion.
Tako mi je dal, da prebivam v ljubljenem mestu,
v Jeruzalemu je moja oblast.
V poveli?anem ljudstvu sem se zakoreninila,
v Gospodovem dele?u, v njegovi dedi??ini.

Ef 1,3-6.15-18

Slavljen Bog in O?e na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je blagoslovil z vsakr?nim duhovnim blagoslovom v nebesih v Kristusu. V njem nas je izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmade?ni pred njegovim obli?jem v ljubezni;  vnaprej nas je dolo?il, naj bomo zanj posinovljeni otroci po Jezusu Kristusu. Tak?en je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veli?astva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem.

Sli?al sem o va?i veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih. Zaradi tega se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah, da bi vam Bog na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, O?e veli?astva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, in razsvetljene o?i srca, da bi vedeli, v kak?no upanje vas je poklical, kako bogato je veli?astvo njegove dedi??ine v svetih,

Predgovor (prolog) Janezovega evangelija
Jn 1,1-18

V za?etku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v za?etku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo ni?, kar je nastalo. V njej je bilo ?ivljenje in ?ivljenje je bilo lu? ljudi. In lu? sveti v temi in tema je ni sprejela. Bil je ?lovek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Pri?el je kot pri?a, da bi pri?eval o lu?i, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on lu?, ampak naj bi pri?eval o lu?i. Resni?na lu?, ki razsvetljuje vsakega ?loveka, je prihajala na svet. Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je pri?la in njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala mo?, da postanejo Bo?ji otroci; njim, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje mo?a, ampak iz Boga. In Beseda je meso postala in se naselila med nami; in videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od O?eta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice. Janez je pri?eval o njej, klical in govoril: »Ta je bil tisti, o katerem sem rekel: On, ki pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej ko jaz.« Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo. Postava je bila namre? dana po Mojzesu, milost in resnica pa je pri?la po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nih?e videl; edinorojeni Bog, ki biva v O?etovem naro?ju, on je razlo?il.

Razlaga cerkvenih o?etov

Bogoslu?je dana?nje nedelje nam ponovno nudi Uvod (Prolog) v Janezov evangelij, ki smo ga slovesno brali na praznik Kristusovega rojstva. To ?udovito besedilo izra?a v obliki himne skrivnost U?love?enja, ki so ga oznanjali o?ividci, apostoli, predvsem pa evangelist Janez, katerega praznik smo obhajali 27. decembra. Sveti Kromacij Oglejski pravi: »Janez je bil najmlaj?i med vsemi Gospodovimi u?enci; najmlaj?i po starosti pa vendar starosta v veri« (Sermo II,1 De Sancto Iohanne Evangelista, CCL 9a, 101). Ko beremo: »V za?etku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1), vidimo, da se Evangelist, ki ga po izro?ilu upodabljajo z orlom, dvigne nad ?love?ko zgodovino in raziskuje Bo?je globine. Vendar se kmalu vrne nazaj v zemeljske razse?nosti, kot njegov U?itelj: »In Beseda je postala meso« (Jn 1,14). Beseda je '?iva resni?nost Boga, ki se posreduje ljudem tako, da On sam postane ?lovek' (J. RATZINGER, Teologia della liturgia, LEV 2010, 618). Dejansko se je, kot pri?uje Janez: »naselila med nami in videli smo njeno veli?astvo« (Jn 1,14). »On se je spustil dol, da je sprejel na?o poni?ano pogojenost«, razlaga Leon Veliki, »ne da bi se pri tem zmanj?alo njegovo veli?astvo« Tractatus XXI, 2, CCL 138, 86-87). V Uvodu ?e lahko preberemo: »Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1,16). »Katera je prva milost, ki smo jo prejeli?«, se spra?uje sveti Avgu?tin in odgovarja: »Vera,« in takoj doda: »Druga milost pa je 've?no ?ivljenje'« (Tractatus in Ioh. III, 8.9, CCL 36, 24.25).«

Misli Benedikta XVI.

V bogoslu?ju druge bo?i?ne nedelje beremo Uvod (Prolog) v Janezov evangeliji, ki smo ga sli?ali ?e tudi na sam bo?i?ni dan. Po hrupu minulih dni in tekanju po nakupih ter iskanju daril, nas Cerkev ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za na?e ?ivljenje. Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi ?udovit povzetek kr??anske vere. Za?ne od zgoraj: »V za?etku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1) in nato razodene neverjetno in za ?loveka nedoumljivo novost: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14a). To nikakor ni retori?ni izraz, ampak resni?no ?iveta izku?nja! O tem govori namre? Janez, ki pri?uje, ker je to videl: »In videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od O?eta kot Edinorojeni, polna milosti in resnice.« (Jn 1,14b). Teh besed ni zapisal nek u?en rabin ali u?itelj postave, temve? so te besede pri?evanje poni?nega ribi?a, ki ga je ?e kot mladeni?a povabil Jezus iz Nazareta. V treh letih ?ivljenja z Njim je skupaj z drugimi apostoli tako mo?no oku?al Kristusovo ljubezen, da se je celo sam imenoval »u?enec, ki ga je Jezus ljubil«. On je Jezusa videl umreti na kri?u. Videl ga je, ko se je prikazal, potem ko je vstal. Skupaj z drugimi je prejel njegovega Duha. Iz vse te izku?nje, ki jo je premi?ljeval v svojem srcu, je pri?el do globoke gotovosti: 'Jezus je u?love?ena Bo?ja Modrost, je ve?na Bo?ja Beseda, ki je postala umrljiv ?lovek'.

Za pravega Izraelca, ki pozna Sveto pismo, to ni nesmisel, temve? dopolnitev celotne Stare zaveze: v Jezusu Kristusu je se je dopolnila skrivnost Boga, ki govori z ljudmi kot s prijatelji, ki se je Mojzesu, razumnim in prerokom razodel po Postavi. Ko so u?enci spoznavali Jezusa, bili z njim, poslu?ali njegovo oznanjevanje ter videli znamenja, ki jih je delal, so prepoznali, da se v Njem uresni?uje vse Sveto pismo. Kr??anski avtor, Hugo de San Vitores pravi: »Vse bo?ansko Sveto pismo sestavlja eno samo knjigo in ta knjiga je Kristus, govori o Kristusu in najde v Kristusu dopolnitev« (Hugo de San Vitores, De arca Noe 2,8). Za vsakega mo?kega in ?ensko je potrebno, da najde globok smisel za svoj obstoj. Za to ne zadostujejo knjige, niti Sveto pismo ne. Otrok iz Betlehema nam razodeva in posreduje resni?no, dobro in zvesto obli?je Boga, ki nas ljubi in nas niti v smrti ne zapusti. Janez zaklju?i Uvod z besedami: »Boga ni nikoli nih?e videl; edinorojeni Sin, ki biva v O?etovem naro?ju, on je razlo?il« (Jn 1,18).

Marija, Jezusova Mati, je bila prva, ki je odprla svoje srce in zrla »Besedo, ki je postala meso«. Poni?no galilejsko dekle je tako postalo »Sede? Modrosti«! Kakor je bil povabljen apostol Janez, tako je tudi vsak od nas, da »Marijo vzame k sebi« (Jn 19,27), da bi tako globlje spoznal Jezusa in oku?al zvesto in neiz?rpno ljubezen.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 5. januar 2014
Bogoslu?je dana?nje nedelje nam v Predgovoru (Prologu) Janezovega evangelija ponudi globlji pomen Jezusovega rojstva. On je Bo?ja Beseda, ki je postala meso in postavila svoj »?otor«, svoje bivali??e med ljudmi. Evangelist pi?e: »In Beseda je meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14). V teh besedah, ki nas ne prenehajo ?uditi, je vse kr??anstvo. Bog je postal smrten, krhek kakor mi, je z nami v vsem delil na?o ?love?ko pogojenost, razen greh. Vzel pa je nase na?e, kot bi bili njegovi. Vstopil je v na?o zgodovino in v polnosti postal Bog z nami. Jezusovo rojstvo nam torej poka?e, da se je Bog hotel pridru?iti vsakemu mo?kemu ter vsaki ?enski, vsakemu od nas, da bi nam posredoval svoje ?ivljenje ter svoje veselje.

Tako je Bog, Bog z nami, Bog, ki nas ljubi, Bog, ki hodi z nami. To je sporo?ilo bo?i?a: Beseda je postala meso. Tako nam bo?i? razodeva neizmerno Bo?jo ljubezen do ?love?tva. Od tu tudi izhaja navdu?enje ter upanje kristjanov, ki kljub na?i rev??ini vemo, da nas ljubi, obiskuje ter spremlja Bog. Na svet in zgodovino gledamo kot na kraj, po katerem hodimo skupaj z Njim, ki je med nami, v smeri novih nebes in nove zemlje. Z Jezusovim rojstvom se je rodilo novo upanje, se je rodil nov svet, pa tudi svet, ki se lahko vedno prenavlja. Bog je vedno navzo? in dviguje nove ljudi, o?i??uje svet greha, ki bi ga sicer postaral in pokvaril. ?eprav ?love?ko zgodovino pa tudi vsakega od nas zaznamujejo te?ave in slabosti, nam vera v U?love?enje pravi, da je Bog solidaren s ?lovekom in njegovo zgodovino. Ta Bo?ja bli?ina ?loveku, vsakemu ?loveku, vsakemu od nas, je dar, ki nikoli ne zaide! On je z nami! On je Bog z nami! In ta bli?ina nikoli ne zaide! To je torej veselo sporo?ilo bo?i?a: bo?ja lu?, ki je obsijala srci Device Marije ter svetega Jo?efa, ter vodila korake pastirjev in modrih, sveti tudi danes za nas.

V skrivnosti u?love?enja Bo?jega Sina pa je tudi vidik, ki je povezan s ?love?ko svobodo, s svobodo vsakega od nas. Dejansko je Bo?ja Beseda postavila svoj ?otor med nami gre?niki, potrebnimi usmiljenja. Vsi mi moramo pohiteti, da prejmemo milost, ki jo On ponuja. Nasprotno pa, nadaljuje Janezov evangelij: »a njegovi ga niso sprejeli« (v. 11). Tudi mi ga ve?krat zavra?amo, raje ostajamo zaprti v na?e zmote ter v tesnobi na?ih grehov. Toda Jezus ne odneha in ne preneha ponujati samega sebe in svojo milost, ki nas re?uje. Jezus je potrpe?ljiv. Zna ?akati. Vedno nas ?aka. To je sporo?ilo upanja, sporo?ilo zveli?anja, tako starodavno in vedno novo. Poklicani smo z veseljem pri?evati to sporo?ilo evangelija ?ivljenja, evangelija lu?i, upanja in ljubezni. To je Jezusovo sporo?ilo: ?ivljenje, lu?, upanje, ljubezen.

Marija, Bo?ja Mati in na?a ne?na Mati naj nas vedno podpira, da bomo ostali zvesti kr??anski poklicanosti in bomo lahko uresni?ili ?elji po pravi?nosti in miru, ki ju nosimo v sebi od za?etka tega novega leta.

Angel Gospodov, nedelja, 3. januar 2016
Dragi bratje in sestre, lepo nedeljo vam ?elim! Bogoslu?je dana?nje druge bo?i?ne nedelje nam predstavi Prolog (Uvod) Janezovega evangelija, v katerem je oznanjeno, da je »Beseda« oziroma stvariteljska Beseda Boga, »meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14).

Ta Beseda, ki prebiva v nebesih, oziroma v razse?nosti Boga, je pri?la na zemljo, da bi jo mi poslu?ali in bi lahko spoznali ter se z roko dotaknili O?etove ljubezni. Beseda Boga je torej isti njegov Edinorojeni Sin, ki je postal ?lovek, poln ljubezni in zvestobe (prim. Jn 1,14), torej Jezus sam.

Evangelist ne skriva dramati?nosti u?love?enja Bo?jega Sina, saj poudari, da se je dar Bo?je ljubezni soo?il z ne sprejemom s strani ljudi. Beseda je lu?, a so ljudje imeli raje temo; pri?la je med svoje, a ti je niso sprejeli (prim. vv. 9-10). Zaprli so pred nosom vrata Bo?jemu Sinu To je skrivnost zla, ki zalezuje tudi na?e ?ivljenje in ki zato od nas zahteva ?uje?nost in pozornost, da ne prevlada. Knjiga Geneze (Prve Mojzesove knjige) ima lep stavek, po katerem bomo la?je razumeli, da zlo 'pre?i pred na?imi vrati' (prim. 1Mz 4,7). Gorje nam, ?e mu pustimo vstopiti, saj bo tedaj ono zaprlo na?a vrata pred komerkoli drugim. Mi pa smo poklicani na stre?aj odpreti vrata na?ega srca Bo?ji Besedi, Jezusu, da bi postali njegovi otroci.

Na bo?i?ni dan je ?e bil oznanjen ta slovesni za?etek Janezovega evangelija, danes pa nam je ponovno predlagan. To je namre? povabilo svete Matere Cerkve, da sprejmemo to Besedo zveli?anja, to skrivnost lu?i. ?e jo sprejmemo, bomo rastli v spoznanju in ljubezni Gospoda, nau?ili se bomo namre? biti usmiljeni kakor je On. ?e posebej v tem svetem letu Usmiljenja delajmo tako, da bo evangelij vedno bolj postal 'meso' tudi v na?em ?ivljenju. Pribli?ati se evangeliju, premi?ljevati ga, da postane 'meso' v vsakdanjem ?ivljenju, je najbolj?i na?in spoznavati Jezusa in prina?ati ga drugim. Poklicanost in veselje vsakega kr??enega je, da poka?e in podari drugim Jezusa. Da bomo pa lahko to storili, ga moramo poznati in ga imeti v sebi kot Gospoda na?ega ?ivljenja. On nas brani pred zlom, pred hudi?em, ki je pre?i pred na?imi vrati in ho?e vstopiti. Z obnovljenim zagonom otro?kega zaupanja, se ponovno izro?amo Mariji. Njeno milo podobo Jezusove in na?e matere namre? te dni zremo v jaslicah.

Angel Gospodov, nedelja, 5. januar 2020
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to 2. bo?i?no nedeljo nam svetopisemska berila pomagajo raz?iriti pogled, da bi imeli polno zavedanje pomena Jezusovega rojstva«.

Evangelij s prologom sv. Janeza nam poka?e pretresljivo novost, da je ve?na Beseda, Bo?ji Sin, »postala meso« (v. 14). Ni samo pri?el prebivati med svoje ljudstvo, ampak je postal eden izmed svojega ljudstva, eden od nas. Po tem dogodku nimamo ve? za usmerjanje svojega ?ivljenja samo postavo, institucijo, ampak Bo?jo osebo, Jezusa, ki nam usmerja ?ivljenje, nas vabi na pot, ki jo je on prvi prehodil.

Sv. Pavel blagoslavlja Boga zaradi njegovega na?rta ljubezni, ki se je uresni?il v Jezusu Kristusu (prim. Ef 1,3-6.15-18). V tem na?rtu vsak od nas najde svojo temeljno poklicanost. Katera je? Tako pravi Pavel: »Smo namre? v naprej dolo?eni, da smo po Jezusu Kristusu Bo?ji otroci.« Bo?ji Sin je postal ?lovek, da bi nas napravil za Bo?je otroke. Ve?ni Sin je postal meso zato, da bi nas uvedel v svoj sinovski odnos z O?etom.

Torej dragi bratje in sestre, medtem ko nadaljujemo z zrenjem ?udovitega znamenja jaslic, nam dana?nje bogoslu?je pravi, da Kristusov evangelij ni pravljica, ni mit, ni spodbujajo?a pripoved, ne. Kristusov evangelij je polno razodetje Bo?jega na?rta o ?loveku in o svetu. Sporo?ilo je, ki je isto?asno preprosto a hkrati veli?astno in ki nas spodbuja, da se vpra?amo: »Kateri konkreten na?rt je Gospod polo?il vame, ko je ponovno uresni?il svoje rojstvo med nami?«

Apostol Pavel nam predlaga odgovor: »(Bog) nas je izbral…, da bi bili sveti in brezmade?ni pred njegovim obli?jem v ljubezni« (v. 4). Poglejte, to je pomen bo?i?a. ?e Gospod nadaljuje s svojim prihodom med nas, ?e nadaljuje s podarjanjem svoje Besede, je to zato, da bi lahko vsakdo izmed nas odgovoril na ta klic, postati sveti v ljubezni. Svetost je pripadati Bogu, je ob?estvo z Njim, je prosojnost njegove brezmejne dobrote. Svetost je ohranjanje daru, ki nam ga je Bog dal.  Samo to: ohranjati zastonjskost. To pomeni biti svet. Zato tisti, ki sprejme vase svetost kot dar milosti, ne more, da je ne bi prevedel v konkretno vsakdanje delovanje. Ta dar, ta milost, ki mi jo je Bog dal, jaz prevajam vsak dan v konkretna dejanja v sre?anju z drugimi. Ta dejavna ljubezen, to usmiljenje do bli?njega, kot odsev Bo?je ljubezni, isto?asno o?i??uje na?e srce in nas pripravlja na odpu??anje ter nas dan za dnem nareja »brezmade?ne«, vendar ne v smislu, da jaz odvzamem en made?, temve? »brezmade?ne« v smislu, da Bog vstopi v nas. Dar, Bo?ja zastonjskost vstopi v nas, mi pa ga ohranjamo in dajemo drugim.

Devica Marija naj nam pomaga sprejeti z veseljem in hvale?nostjo Bo?ji na?rt ljubezni, ki ga je uresni?il Jezus Kristus.

Angel Gospodov, nedelja, 2. januar 2022
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja nam ponuja prelep stavek, ki ga vedno molimo pri angelovem ?e??enju in nam sam razkriva pomen bo?i?a: »Beseda je meso postala in med nami prebivala« (Jn 1,14).

»Beseda je meso postala in med nami prebivala« (Jn 1,14). Te besede, ?e dobro premislimo, vsebujejo protislovje. Zdru?ujejo dve nasprotni resni?nosti: besedo  in meso. »Beseda« pomeni, da je Jezus ve?na O?etova Beseda, neskon?na Beseda, ki obstaja od vedno, pred vsemi ustvarjenimi stvarmi. »Meso« pa ozna?uje na?o ustvarjeno, krhko, omejeno in umrljivo resni?nost. Pred Jezusom sta bila dva lo?ena svetova: nebesa nasproti zemlji, neskon?no nasproti kon?nemu, duh nasproti snovi. V Predgovoru Janezovega evangelija pa je ?e eno nasprotje, en binom je beseda in meso, drugi pa je lu? in tema (prim. v. 5). Jezus je Bo?ja lu?, ki je vstopila v temo sveta. Bog je lu?: V njem ni nobene tema?nosti; v nas pa je veliko teme. Zdaj pa se v Jezusu sre?ujeta Lu? in tema: svetost in krivda, milost in greh. Jezusovo u?love?enje je ravno prostor sre?anja med Bogom in ljudmi, sre?anja med milostjo in grehom.

Kaj ?eli evangelij oznaniti s temi polarnostmi? Nekaj ?udovitega: na?in Bo?jega delovanja. Pred na?o krhkostjo se Gospod ne umakne nazaj. Ne ostaja v svoji bla?eni ve?nosti in v svoji neskon?ni lu?i, ampak se pribli?a, postane meso, se spusti v temo in se naseli v njemu tujih de?elah. Zakaj Bog to po?ne, zakaj se spusti k nam? To stori, ker se ne sprijazni z dejstvom, da se lahko izgubimo, ?e gremo dale? od njega, dale? od ve?nosti, dale? od lu?i. Bo?je delovanje je, da pride med nas. ?e se imamo za nevredne, ga to ne ustavi, On pride. ?e ga zavrnemo, se nas ne naveli?a iskati. ?e nismo pripravljeni in dobre volje, da bi ga sprejeli, vseeno raje pride. In ?e mu mi pred nosom zapremo vrata, On ?aka, saj je Dobri pastir. Najlep?a podoba Dobrega pastirja je Beseda, ki je postala meso, da bi z nami delila na?e ?ivljenje. Jezus je Dobri pastir, ki nas i??e tam, kjer smo: v na?ih problemih, v na?i bedi… Tja On pride.

Dragi bratje in sestre, pogosto ostajamo oddaljeni do Boga, ker mislimo, da ga iz razli?nih razlogov nismo vredni. In res je. Toda poglejmo na Bo?i? z njegovega zornega kota. Bog se ?eli u?love?iti. ?e se ti zdi, da je tvoje srce preve? onesna?eno z zlom, se ti zdi neurejeno, prosim te, nikar se ne zapri, ne boj se, On pride. Pomisli na betlehemski hlev. Jezus je rojen tam, v tisti rev??ini, da bi ti povedal, da se nikakor ne boji obiskati tvojega srca, prebivati v zanemarjenem ?ivljenju. Klju?na beseda je prebivati. Glagol prebivati je danes uporabil evangelij, da bi dal pomen tej resni?nosti, saj izra?a popolno podelitev, veliko intimnost. In to je, kar ho?e Bog. Ho?e prebivati z nami, ho?e prebivati v nas, ne pa ostati dale?.

Postavljam vpra?anje sebi, vam in vsem: Mi mu ho?emo dati prostor? V besedah seveda, nih?e ne bo rekel »jaz ne«, ampak »da« kaj pa konkretno? Morda obstajajo vidiki ?ivljenja, ki jih zadr?ujemo zase, ki so izklju?ujo?i, notranji prostori, za katere se bojimo, da bi vanje vstopil evangelij, kjer ne ?elimo postaviti Boga v sredino. Danes vas vabim h konkretnosti. Katere so notranje stvari, za katere mislim, da Bogu niso v?e?? Kateri je tisti prostor, ki ga imam samo zase in no?em, da Bog pride tja? Vsakdo naj bo konkreten pri odgovoru na to. »Da, da, ho?em, da bi Jezus pri?el, a da se ne dotakne tega in tega, in tudi tega…« Vsakdo ima svoj greh. Imenujmo ga. On se ne ustra?i na?ih grehov, saj je pri?el, da bi nas ozdravil. Vsaj dajmo mu ga pokazati, da bo On videl greh. Bodimo pogumni in mu recimo: »Gospod, nahajam se v tak?nem stanju, a ga no?em spremeniti. Toda ti, prosim te, ne oddalji se preve? od mene.« To je lepa molitev. Bodimo danes iskreni.

V teh bo?i?nih dnevih nam bo dobro delo, ?e Gospoda sprejmemo prav tam. Kako? Na primer tako, da se ustavimo pred jaslicami, ker nam ka?ejo Jezusa, ki prihaja, da bo prebival v vsem na?em konkretnem, obi?ajnem ?ivljenju, kjer ne gre vse prav, kjer je veliko te?av, za nekatere smo sami krivi, za druge je krivda drugih. In Jezus pride. Pastirji, ki trdo delajo, Herod, ki grozi nedol?nim, velika rev??ina … A sredi vsega tega, sredi ?tevilnih problemov in tudi sredi na?ih problemov je Bog, ki ho?e prebivati z nami. In ?aka, da mu predstavimo na?e razmere, to kar ?ivimo.  Uradno ga povabimo v na?e ?ivljenje, predvsem v na?e temne predele. »Poglej Gospod, da tam ni lu?i, tja elektrika ne pride, a prosim te ne dotikaj se, saj ravno tam se ne ?utim, da bi zapustil to situacijo«. Govoriti je treba z jasnostjo, z konkretnostjo o temnih predelih, o na?ih »notranjih hlevih«, ki jih vsak od nas ima. In brez strahu mu pripovedujmo tudi o dru?benih problemih, o cerkvenih problemih na?ega ?asa, tudi o osebnih problemih, tudi tistih najbolj grdih, kajti Bog ?eli prebivati v na?em hlevu.

Bo?ja Mati, v kateri je Beseda postala meso, naj nam pomaga, da bomo gojili ve?jo doma?nost z Gospodom.