Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za praznik Svete Dru?ine
1 Sam 1,20-22.24-28
Ko so pretekli dnevi, je Ana spo?ela in rodila sina. In dala mu je ime Samuel, ker je rekla: »Od Gospoda sem ga ?elela.« Mo? Elkaná je tedaj ?el gor z vso svojo hi?o, da bi daroval Gospodu prazni?no klavno daritev in svoj zaobljubni dar. Ana pa ni ?la, rekla je namre? svojemu mo?u: »Ko bom otroka odstavila, ga pripeljem, da se poka?e pred Gospodovim obli?jem in ostane tam za vedno.«
Ko ga je odstavila, ga je peljala s seboj s triletnim juncem vred, s ?kafom moke in mehom vina; pripeljala ga je v Gospodovo hi?o v ?ilu, ?eprav je bil de?ek ?e mlad. Zaklali so junca in pripeljali de?ka k Éliju. Rekla je: »O, moj gospod! Kakor ?ivi tvoja du?a, moj gospod, jaz sem ?ena, ki je tukaj pri tebi stala in molila h Gospodu. Za tega de?ka sem molila in Gospod mi je izpolnil mojo ?eljo, ki sem jo od njega ?elela. Pa tudi jaz sem ga za?elela Gospodu; vse dni, ki jih bo ?ivel, naj bo za?elen Gospodu.« In padel je tam na kolena pred Gospodom.
1 Jn 3,1-2.21-24
Poglejte, kak?no ljubezen nam je podaril O?e: Bo?ji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Bo?ji otroci; ni pa ?e razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali tak?nega, kakr?en je.
Ljubi, ?e pa nas na?e srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se dr?imo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je v?e?. To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. Kdor se dr?i njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.
Lk 2,41-52
Njegovi star?i so vsako leto za velikono?ni praznik hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so ?li na pot po prazni?ni navadi. In ko so se po kon?anih prazni?nih dneh vra?ali, je de?ek Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi star?i za to vedeli. Misle?, da je pri popotni dru??ini, sta prehodila pot enega dne. Iskala sta ga med sorodniki in znanci; in ker ga nista na?la, sta se vrnila v Jeruzalem, da bi ga poiskala. Po treh dneh se je dogodilo, da sta ga na?la v templju, kjer je sedèl med u?itelji, jih poslu?al in spra?eval. In vsi, ki so ga sli?ali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presene?ena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Glej, tvoj o?e in jaz sva te z bole?ino iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega O?eta?« Vendar nista razumela besede, ki jima jo je rekel. In vrnil se je z njima ter pri?el v Nazaret in jima je bil pokoren. Njegova mati je vse te stvari ohranila v svojem srcu. Jezus je napredoval v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.
Razlaga cerkvenih o?etov
Sveti Beda ?astitljivi pravi: »Dogodek dvanajstletnega Jezusa v templju nam govori o njegovi ?love?kosti tako, da se lahko dvignemo k razumevanju njegove bo?anskosti. S to starostjo je za?el potrjevati svojo popolnost.« Sv. Ambro? opa?a, da ?asovna omemba treh dni nakazuje na vstajenje.« Origen pravi, da »Jezus pou?uje tako, da spra?uje in tako izra?a poni?nost, ki je primerna za dvanajstletnika.« Origen nadaljuje: »Jezus je izpovedal, da je v templju svojega O?eta, tistega O?eta, ki nam ga je razodel in za katerega je rekel, da je njegov Sin. Jezus se je podredil Jo?efu, ve?ji se je podredil manj?emu, ?etudi je po vsej verjetnosti je Jo?ef vedel, da je Jezus ve?ji od njega.« Sv. Beda ?astitljivi pravi: »Marija je ohranila vse tisto, kar je razumela in tudi tisto, kar ni mogla razumeti.« Sv. Hieronim pravi: »Jezus je napredoval v modrosti in milosti, kakor se je njegova ?love?ka narava u?ila od njegove bo?anske.« »Gre za rast tako telesa kot du?e, kar je rezultat enosti bo?anske in ?love?ke osebe«, pa dodaja sv. Janez Dama??an.
Misli Benedikta XVI.
Na zadnjo nedeljo leta obhajamo praznik Svete nazare?ke dru?ine. Z veseljem pozdravljam vse dru?ine na svetu ter jim vo??im mir in ljubezen, ki nam ju je podaril Jezus, ko je za Bo?i? pri?el med nas. V evangeliju ne najdemo govorov o dru?ini, temve? dogodek, ki je vreden ve? kot beseda: Bog se je hotel roditi in odra??ati v ?love?ki dru?ini. S tem jo je posvetil kot prvo in redno pot svojega sre?anja s ?love?tvom. Med ?ivljenjem v Nazaretu je izkazal ?ast Devici Mariji in pravi?nemu Jo?efu tako, da jima je bil podlo?en ves ?as otro?tva in odra??anja (prim. Lk 2,51-52). S tem je poudaril osnovni pomen dru?ine pri vzgoji ?love?ke osebe.
Letos nam bogoslu?je predstavlja znamenit evangeljski dogodek o dvanajstletnem Jezusu, ki je ostal v jeruzalemskem templju, ne da bi star?a za to vedela. Ona sta ga za?udena in zaskrbljena po treh dneh na?la, ko je razpravljal z u?itelji postave. Materi, ki je zahtevala pojasnilo, je Jezus odgovoril, da mora 'biti v tem, kar je', torej v hi?i, od njegovega O?eta, Boga (prim. Lk 2,49). V tem dogodku je videti de?ek Jezus poln gore?nosti do Boga in templja. Vpra?ajmo se, od koga je Jezus prevzel ljubezen do tega, kar je njegovega O?eta? Gotovo je imel kot sin notranje spoznanje svojega O?eta, Boga in nenehen globok osebni odnos z Njim. Pa vendar se je v konkretni kulturi, v kateri je ?ivel, od svojih star?ev nau?il molitev, ljubezni do templja in izraelskih institucij. Torej lahko trdimo, da je bila Jezusova odlo?itev, ostati v templju, sad njegovega osebnega odnosa z O?etom, a tudi sad vzgoje, ki jo je prejel od Marije in Jo?efa. Tukaj lahko zaslutimo resni?en pomen kr??anske vzgoje, ki je vedno sad sodelovanja med vzgojitelji in Bogom. Kr??anska dru?ina se zaveda, da so otroci dar in na?rt Boga. Zaradi tega jih ne morejo imeti za svojo last, ampak so star?i s tem, da so v slu?bi Bo?jega na?rta, poklicani vzgajati jih za ve?jo svobodo, ki je v tem, da bodo lahko rekli 'da' Bogu za izpolnjevanje njegove volje. Devica Marija je popoln zgled tega 'da'. Njej izro?imo vse dru?ine ter ?e posebej prosimo za njihovo dragoceno vzgojno poslanstvo.
Sveto Marijo in svetega Jo?efa prosimo sedaj za varstvo vsake dru?ine, ?e posebej za tiste, ki so v te?avah. Naj jih podpirata, da se bodo lahko uprli razdiralnim sunkom dolo?ene sodobne kulture, ki spodjeda temelje ustanovi dru?ine. Naj pomagata dru?inam, da bodo v vseh delih sveta ?ive podobe Bo?je ljubezni.
Bogoslu?je nam z evangeljskim odlomkom predstavi Devico Marijo in svetega Jo?efa, ki se, zvesta izro?ilu, skupaj z dvanajstletnim Jezusom povzpneta za velikono?ne praznike v Jeruzalem. Jezus je prvi? vstopil v Gospodov tempelj ?tirideset dni po svojem rojstvu, ko sta njegova star?a zanj darovala 'dve grlici ali dva mlada goloba' (Lk 2,24), torej daritev revnih. 'Luka, katerega celotni evangelij je pre?et s teologijo ubogih in ubo?tva, da razumeti, ... da je bila Jezusova dru?ina pri?teta med uboge v Izraelu. S tem nam da tudi razumeti, da je lahko ravno med njimi zorela izpolnitev obljube' (Benedikt XVI., Jezusovo otro?tvo). Jezus je danes ponovno v templju, a tokrat v druga?ni vlogi, saj je osebno vpleten. On je skupaj z Marijo in Jo?efom, kot je predpisovala postava, opravil romanje v Jeruzalem (prim. Es 23,17: 34,23sl.), ?eprav ?e ni dopolnil trinajstega leta starosti, kar je znak globoke pobo?nosti svete dru?ine. Ko pa sta se star?a odpravila nazaj v Nazaret, se je dogodilo nekaj nepri?akovanega. On je, ne da bi kaj rekel, ostal v mestu. Tri dni sta ga Marija in Jo?ef iskala in na?la v templju med pogovorom z u?itelji postave (prim. Lc 2,46-47). Ko sta ga vpra?ala za pojasnilo, jima je Jezus odgovoril, da se ne bi smela ?uditi, saj je tu njegovo mesto, to je njegova hi?a, pri O?etu, ki je Bog. 'On je izpovedal', pi?e Origen, 'da je v templju svojega O?eta, tistega O?eta, ki nam ga je razodel in za katerega je rekel, da je njegov Sin'.
Marijina in Jo?efova zaskrbljenost za Jezusa, je zaskrbljenost vsakega star?a, ki vzgaja otroka, ga uvaja v ?ivljenje in v razumevanje resni?nosti. Danes moramo ?e posebej moliti h Gospodu za vse dru?ine sveta. Da bi star?i s posnemanjem svete nazare?ke dru?ine, resni?no skrbeli za rast in vzgojo svojih otrok, da bi ti zoreli v odgovorne in po?tene dr?avljane in da ne bi pri tem pozabili, da je potrebno vero, kot dragocen dar, gojiti pri svojih otrocih z osebnim zgledom. Hkrati pa tudi molimo, da bo vsak otrok sprejet kot Bo?ji dar in ga po podpirala ljubezen o?eta in matere, da bo lahko rastel kot Gospod Jezus 'v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh' (Lk 2,52). Naj bo Marijina in Jo?efova ljubezen, zvestoba ter prizadevanje, zgled vsem kr??anskim zakoncem, ki nikakor niso prijatelji svojih otrok ali gospodarji nad njihovimi ?ivljenji, temve? varuhi tega neprecenljivega Bo?jega daru.
Naj po molku Jo?efa, pravi?nega mo?a in zgledu Marije, ki je vse ohranila v svojem srcu, vstopimo v skrivnost svete dru?ine, polne vere in ?love?kosti. Vsem kr??anskim dru?inam ?elim, da bi ?ivele v Bo?ji navzo?nosti z isto ljubeznijo ter istim veseljem kot Jezusova, Marijina in Jo?efova dru?ina.
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov, nedelja, 27. december 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan! Kako lepo pojejo ti otroci! V ozra?ju veselja zna?ilnega za bo?i?, obhajamo na to nedeljo praznik Svete Dru?ine. Pri tem pomislim na veliko sre?anje v Filadelfiji septembra letos, na ?tevilne dru?ine, ki sem jih sre?al med apostolskimi potovanji in na dru?ine z vsega sveta. Z naklonjenostjo in ljubeznijo jih ?elim pozdraviti ?e posebej v tem dana?njem ?asu, v katerem je dru?ina podvr?ena nerazumevanju in raznim te?avam, ki jo sku?ajo oslabiti.
Dana?nji evangelij vabi dru?ine, da zaznajo lu? upanja, ki prihaja iz nazare?kega doma, v katerem se je med veseljem odvijalo Jezusovo otro?tvo, o katerem sveti Luka pravi, da je »napredoval v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2,52). Dru?inska celica Jezusa, Marije in Jo?efa je za vsakega vernika, ?e posebej za dru?ine, pristna ?ola evangelija. V tem ob?udujemo izpolnitev bo?anskega na?rta, da dru?ino napravi kot posebno skupnost ?ivljenja in ljubezni. Od tu razumemo, da je vsaka kr??anska dru?inska celica poklicana biti 'doma?a cerkev', da bi zasvetile evangeljske kreposti in bi postale kvas za dobro dru?be. Zna?ilne poteze Svete Dru?ine so zbranost in molitev, medsebojno razumevanje in spo?tovanje, duh ?rtvovanja, delo in solidarnost.
Iz zgleda in pri?evanja Svete Dru?ine lahko vsaka dru?ina potegne dragocene smernice za na?in in izbire ?ivljenja, lahko zajema mo? in modrost za svojo vsakodnevno pot. Marija in Jo?ef u?ita sprejemati otroke kot Bo?ji dar, jih roditi in vzgajati sodelujo? tako na ?udovit na?in s Stvarnikovim delovanjem ter tako darujo? svetu z vsakim otrokom nov nasmeh. V tako povezani dru?ini otrok zori v svoji osebnosti, ko ?ivi pomembno in u?inkovito izku?njo zastonjske ljubezni, ne?nosti, medsebojnega spo?tovanja in razumevanja, odpu??anja in veselja.
Rad bi se zaustavil ob veselju. Resni?no veselje, ki ga do?ivljamo v dru?ini, ni nekaj naklju?nega in slu?ajnega. Veselje je namre? sad globokega soglasja med osebami in daje oku?ati, da je lepo biti skupaj in se medsebojno podpirati na poti ?ivljenja. Vendar pa je tista osnova veselja vedno le Bo?ja navzo?nost, njegova sprejemajo?a, usmiljena in potrpe?ljiva ljubezen do vseh. ?e vrata dru?ine ne odpremo Bo?ji navzo?nosti in njegovi ljubezni, dru?ina izgubi skladnost, prevlada samoljubje in ugasne veselje. Medtem ko pa dru?ina, ki ?ivi veselje ?ivljenja, veselje vere in to sporo?a spontano naprej, je sol zemlje in lu? sveta, je kvas za vso dru?bo.
Naj Jezus, Marija in Jo?ef blagoslavljajo in varujejo vse dru?ine po svetu, da bi v njih vladala vedrina in veselje, pravi?nost in mir, ki ga je novorojeni Kristus prinesel kot dar ?love?tvu.
Homilija med sveto ma?o za dru?ine, nedelja, 27. december 2015
Svetopisemski berili, ki smo ju sli?ali, sta nam predstavili podobo dveh dru?in, ki sta romali v Bo?jo hi?o. Elkaná in Ana sta peljala de?ka Samuela s seboj v tempelj v Silu in ga posvetila Gospodu (prim. 1Sam 1,20-22.24-28). Enako sta Jo?ef in Marija za velikono?ne praznike poromala v Jeruzalem in s sabo vzela Jezusa (prim. Lk 2,41-52).
Ve?krat vidimo romarje, ki hodijo proti sveti??em in k priljubljenim krajem ljudske pobo?nosti. V teh dneh so se ?tevilni podali na pot, da bi pri?li do svetih vrat, odprtih po vseh stolnicah sveta in tudi po ?tevilnih sveti??ih. Tisto najlep?e, kar danes poudari Bo?ja Beseda pa je, da je poromala vsa dru?ina. O?e, mati in otroci so se skupaj napotili v Gospodovo hi?o, da bi praznik posvetili s molitvijo. To je pomemben nauk, ponujen tudi na?im dru?inam. Lahko re?emo, da je ?ivljenje skupek velikih in majhnih romanj.
Na primer, dobro nam bo delo pomisliti, da sta Marija in Jo?ef u?ila Jezusa moliti. In to je romanje, romanje vzgoje za molitev. Prav tako je dobro vedeti, da so ?ez dan skupaj molili ter ?li v soboto v shodnico poslu?at pisma Postave in Prerokov ter hvaliti skupaj z vsem ljudstvom Boga. Prav gotovo pa so med romanjem v Jeruzalem s petjem molili besede psalma: »Veselil sem se, ko so mi rekli: 'V Gospodovo hi?o pojdemo!' Na?e noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem!« (Ps 122,1-2).
Kako pomembno je za na?e dru?ine romati skupaj, hoditi skupaj in sku?ati dose?i isti cilj! Tako vemo, da bomo skupaj prehodili pot, na kateri se bomo sre?ali tako s te?avami kakor s trenutki veselja in tola?be. Na tem ?ivljenjskem romanju delimo skupaj tudi trenutke molitve. Kaj je lahko lep?e za o?eta ali mamo kot da na za?etku ali na koncu dneva blagoslovita svoje otroke tako, da naredita na njihovem ?elu znamenje kri?a kot na dan krsta. Mar ni to ta najpreprostej?a molitev star?ev do svojih otrok? Blagosloviti jih, zaupati jih Gospodu, kakor so to storili Elkaná, Ana, Jo?ef in Marija, da bo On njihovo varstvo in podpora skozi razli?ne trenutke dneva. Kako pomembno je za dru?ino, da najde trenutek molitve pred skupnim obedom in se zahvali Gospodu za te darove ter se u?i podeliti to, kar smo prejeli s tistim, ki to bolj potrebuje. Vse to so majhna dejanja, ki pa izrazijo, kako pomembno vzgojno vlogo ima dru?ina med vsakodnevnim romanjem.
Na koncu tega romanja se je Jezus vrnil v Nazaret in je bil pokoren svojima star?ema (prim. Lk 2,51).Tudi ta podoba vsebuje lep nauk za na?e dru?ine. Romanje se namre? ne kon?a, ko smo prispeli do sveti??a, temve? ob vrnitvi domov, ko se ponovno za?ne vsakdanje ?ivljenje ter se sku?a uresni?evati duhovne sadove pre?ivele izku?nje. Vemo, kaj je tistikrat Jezus storil. Namesto, da bi se s svojimi vrnil domov, se je ustavil v jeruzalemskem templju ter tako povzro?il Mariji in Jo?efu veliko ?alost, ko ga nista ve? na?la. Za to svojo 'lahkomiselnost' se je verjetno moral tudi Jezus opravi?iti svojim star?em. Evangelij sicer tega ne pravi, vendar pa mislim, da to lahko predpostavimo. Marijino vpra?anje sicer izra?a nek o?itek, ko razodene svojo in Jo?efovo zaskrbljenost in tesnobo. Ob povratku domov je Jezus prav gotovo ?el tesno ob njima, da bi pokazal vso svojo naklonjenost in poslu?nost. K romanju dru?ine spadajo tudi tak?ni trenutki, ki se z Gospodom spremenijo v prilo?nost za rast, v prilo?nost, da se prosi za opu??anje in se ga prejme, za izra?anje ljubezni in pokor??ine.
V letu Usmiljenja lahko vsaka kr??anska dru?ina postane privilegira kraj, kjer se oku?a veselje odpu??anja. Odpu??anje je bistvo ljubezni, ki zmore razumeti napako in dati k temu zdravilo. Ubogi mi, ?e nam Bog ne bi odpu??al. In znotraj dru?ine se vzgaja za odpu??anje, saj obstaja gotovost, da te razumejo in podpirajo kljub napakam, ki jih lahko stori?.
V dru?inah ne izgubimo zaupanja! Tako lepo je vedno odpreti srce drug drugemu, ne da bi karkoli prikrivali. Kjer je ljubezen, tam je tudi razumevanje in odpu??anje. Vsem vam drage dru?ine, izro?am to doma?e vsakodnevno romanje, to tako pomembno poslanstvo, ki ga svet in Cerkev tako zelo potrebujeta.
Angel Gospodov, 30. december 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo praznik Svete dru?ine in bogoslu?je nas vabi, da razmi?ljamo o Marijini, Jo?efovi in Jezusovi izku?nji, ki so bili povezani med seboj z neizmerno ljubeznijo ter po?ivljeni z velikim zaupanjem v Boga.
Dana?nji evangeljski odlomek (prim. Lk 2,41-52) pripoveduje o potovanju nazare?ke dru?ine v Jeruzalem, da bi obhajali veliko no?. Toda med povratkom, sta star?a opazila, da njun dvanajstletni sin ni v karavani. Po treh dneh iskanja in strahu sta ga na?la v templju, kjer je sedel med u?itelji zatopljen v razpravo z njimi. Ko sta Marija in Jo?ef zagledala Jezusa, sta bila za?udena« (v. 48) in njegova mati mu je izrazila njuno bojazen, reko?: »Tvoj o?e in jaz sva te s tesnobo iskala« (ibid.). ?udenje, ostala sta za?udena in tesnoba, tvoj o?e in jaz sva bila v tesnobi, sta dva elementa, glede katerih bi hotel prebuditi va?o pozornost. Za?udenje in tesnoba.
V nazare?ki dru?ini ni nikoli zmanjkalo za?udenja, niti v dramati?nem trenutku, kot je bilo Jezusovo izginotje, saj gre za sposobnost ?udenja postopnemu razodevanju Bo?jega Sina. Enako so bili za?udeni tempeljski u?itelji, ki so strmeli »nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori« (v. 47). Kaj je za?udenje, kaj je ?uditi se? ?uditi se in strmeti je nasprotno od samoumevnosti in je nasprotno od razlaganja resni?nosti, ki nas obdaja in dogodkov zgodovine samo z na?imi kriteriji. Tak?na oseba ne ve, kaj je ob?udovanje, kaj je ?udenje. ?uditi se, pomeni odpreti se drugim, razumeti razloge drugih. Ta dr?a je pomembna pri zdravljenju ogro?enih odnosov med osebami, prav tako pa je tudi nepogre?ljiva pri zdravljenju odprtih ran v dru?inskem okolju. Ko so te?ave v dru?inah, nam je samoumevno, da imamo prav mi in s tem zapremo vrata drugim. Nasprotno, potrebno je pomisliti: »Kaj vse dobro je v tej osebi?«, ter se ?uditi za to dobro. To pomaga k enotnosti v dru?ini. ?e imate te?ave v dru?ini, mislite na dobre stvari pri osebi va?e dru?ine, s katero imate te?ave in se ?udite nad tem. To bo pomagalo ozdraviti dru?inske rane.
Drugi element, ki ga ho?em izlu??iti iz evangelija, je tesnoba, ki sta jo do?ivljala Marija in Jo?ef, ko nista uspela najti Jezusa. Ta tesnoba izra?a Jezusovo sredi??nost v Sveti dru?ini. Devica in njen ?enin sta sprejela tega Sina, ga varovala in ga videla med sabo odra??ati, zoreti v modrosti in milosti. Predvsem pa je On rastel v njunih srcih. Korak za korakom se je ve?ala njuna ljubezen do njega in njuno razumevanje. Poglejte zakaj je nazare?ka dru?ina sveta? Zato, ker je bila usmerjena na Jezusa, njemu je bila namenjena vsa Marijina in Jo?efova pozornost ter skrb.
Ta tesnoba, ki sta ju izkusila v treh dneh Jezusovega izginotja, mora biti tudi na?a tesnoba, ko smo dale? od Njega, ko smo dale? od Jezusa. Tesnobo moramo izkusiti, ko za ve? kot za tri dni pozabimo na Jezusa tako, da ne molimo, ne beremo evangelija, ne da bi ?utili potrebo po njegovi navzo?nosti in njegovemu tola?e?emu prijateljstvu. Ve?krat lahko minejo dnevi, ne da se spomnim na Jezusa. Toda to je grdo, to je zelo grdo. Tesnobo bi morali za?utiti, ko se dogajajo te stvari. Marija in Jo?ef sta ga iskala in ga na?la v templju, medtem ko je u?il. Tudi mi lahko predvsem v Bo?ji hi?i najdemo bo?anskega U?itelja in sprejmemo njegovo sporo?ilo zveli?anja. V evharisti?nem obhajanju imamo ?ivo izku?njo Kristusa, saj nam govori, ponuja nam svojo Besedo, ki razsvetljuje na?o pot. V evharistiji nam daje svoje Telo, iz katerega zajemamo mo? za soo?anje z vsakodnevnimi te?avami.
Danes se vrnimo domov s tema dvema besedama: ?udenje in tesnoba. Znam biti za?uden, ko vidim dobre stvari pri drugih in tako re?ujem dru?inske te?ave? ?utim tesnobo, ko sem se oddaljil od Jezusa?
Molimo za vse dru?ine po svetu, posebej za tiste, v katerih zaradi razli?nih vzrokov ni miru in soglasja. Izro?imo jih v varstvo sveti nazare?ki dru?ini.
Angel Gospodov, nedelja, 26. december 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo Sveto Dru?ino iz Nazareta. Bog je izbral poni?no in preprosto dru?ino, da je pri?el med nas. Zrimo lepoto te skrivnosti ter poudarimo dva konkretna vidika za na?e dru?ine.
Prvi: dru?ina je zgodovina, iz katere izhajamo. Vsakdo med nami ima lastno zgodovino. Nih?e se ni rodil magi?no, s ?arobno pali?ico. Vsakdo ima svojo zgodovino in dru?ina ima svojo zgodovino, iz katere izhajamo. Evangelij dana?njega bogoslu?ja nas spominja, da je tudi Jezus sin zgodovine neke dru?ine. Vidimo ga, kako z Marijo in Jo?efom za veliko no? potuje v Jeruzalem. Potem povzro?i skrbi mami in o?etu, ki ga ne najdeta; ko ga najdeta, se z njima vrne domov (prim. Lk 2,41-52). Lepo je videti Jezusa, vklju?enega v splet dru?inske ljubezni, ki se rodi in raste v objemu in skrbi svojih. To je pomembno tudi za nas. Prihajamo iz neke zgodovine, stkane iz vezi ljubezni. Oseba, kakr?na smo danes, se ne rodi toliko iz materialnih dobrin, ki smo jih u?ivali, ampak iz ljubezni, ki smo jo prejeli, iz ljubezni znotraj dru?ine. Morda nismo bili rojeni v izjemni dru?ini brez te?av, a to je na?a zgodovina, vsakdo mora misliti na svojo zgodovino, to so na?e korenine. ?e jih pore?emo, se ?ivljenje posu?i! Bog nas ni ustvaril, da bi bili osamljeni vojskovodje, ampak da bi hodili skupaj. Zahvalimo se mu in molimo za na?e dru?ine. Bog misli na nas in ?eli, da smo skupaj: hvale?ni, zdru?eni, sposobni varovati korenine. Misliti moramo na to, na lastno zgodovino.
Drugi vidik: biti dru?ina, se u?imo vsak dan. V evangeliju vidimo, da tudi v Sveti Dru?ini ni vedno vse dobro. Pridejo nepri?akovane te?ave, tesnoba, trpljenje. Svete Dru?ine s pobo?nih podobic ni. Marija in Jo?ef izgubita Jezusa in ga v stiski i??eta ter ga po treh dneh najdeta. Ne razumeta ga, ko sedi med u?itelji v Templju in jima odgovori, da mora skrbeti za to, kar je njegovega O?eta. Potrebujeta ?as, da se nau?ita spoznavati svojega otroka. Tako je tudi z nami: vsak dan se moramo v dru?ini u?iti poslu?ati se in razumeti drug drugega, hoditi skupaj ter se soo?ati s konflikti in te?avami. To je vsakodnevni izziv, ki ga premagamo s pravim odnosom, z majhnimi pozornostmi, s preprostimi gestami, ko skrbimo za podrobnosti v na?ih odnosih. To nam zelo pomaga za pogovor v dru?ini. Pogovor za mizo, pogovor med star?ema in otroci, pogovor med brati in sestrami nam pomaga ?iveti to dru?insko korenino, ki izhaja od starih star?ev, iz pogovora s starimi star?i.
Toda kako naj to storimo? Poglejmo Marijo, ki v dana?njem evangeliju re?e Jezusu: »Tvoj o?e in jaz sva te iskala« (v. 48). Tvoj o?e in jaz, ne jaz in tvoj o?e: pred jazom je ti! Nau?imo se tega: pred jazom je ti. V mojem jeziku je pridevnik za ljudi, ki najprej re?ejo jaz in potem ti. »Jaz, meni in z mano in zame ter moj profit.« Tak?ni so ti ljudje, najprej jaz in potem ti. Ne, v Sveti dru?ini je naprej ti in potem jaz.
Da bi ohranili harmonijo v dru?ini, se je treba boriti proti diktaturi jaza. Nevarno je, ko se jaz napihuje, kadar drug drugemu o?itamo napake, namesto da bi se poslu?ali; kadar se zapi?imo v svoje potrebe, namesto da bi skrbeli za druge; kadar se izoliramo z mobilnim telefonom. ?alostno je videti dru?ino pri kosilu vsakega s svojim mobilnim telefonom, ne da bi se pogovarjali. Vsakdo se pogovarja s svojim telefonom. Kadar drug drugega obto?ujemo, ko stalno ponavljamo obi?ajne fraze in uprizarjamo ?e videno komedijo, v kateri ho?e vsak imeti prav, na koncu pa zavlada leden molk. Ostra ti?ina po dru?inski razpravi.
?alostno je to, zelo ?alostno. Ponavljam nasvet: zve?er se po vsem pomirite. Nikoli ne pojdite spat, ne da bi sklenili mir, sicer bo naslednji dan »hladna vojna«! In ta je zelo nevarna, saj se bo ponovno za?ela zgodba z o?itki, zgodba z zamerami. Kolikokrat se ?al med doma?imi zidovi iz predolgih ti?in in nezdravljene sebi?nosti rodijo in rastejo konflikti! V?asih pride celo do fizi?nega in moralnega nasilja. To ru?i harmonijo in ubija dru?ino. Spreobrnimo se od jaz k ti. To, kar je v dru?ini najpomembnej?e, si ti. In prosim vas, vsak dan molite malo skupaj, da boste prosili Boga za dar miru v dru?ini. In vsi – star?i, otroci, Cerkev, civilna dru?ba – si prizadevajmo, da bomo podpirali, branili in varovali dru?ino, ki je na? zaklad! Devica Marija, Jo?efova nevesta in Jezusova mama, naj varuje na?e dru?ine.
