杏MAP导航

1Kr 17,10-16

Vstal je torej in ?el v Sarepto. Ko je pri?el do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vr?u, da bom pil!« Ko je ?la, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, ?e kos kruha v roki!« Rekla je: »Kakor ?ivi Gospod, tvoj Bog, ni? pe?enega nimam, samo prgi??e moke v loncu in malo olja v vr?u. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kola?ek in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga bo? pripravila potem. Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ?Moka v loncu ne bo po?la in olja v vr?u ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal de? na zemljo.?« ?la je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena dru?ina. Moka v loncu ni po?la in olja v vr?u ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.

Heb 9,24-28

Kristus namre? ni stopil v sveto, ki je narejeno z rokami in je podoba resni?nega, ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred Bo?jim obli?jem, tudi ne, da bi sebe ve?krat daroval, kakor véliki duhovnik hodi v sveto vsako leto s tujo krvjo, sicer bi moral od za?etka sveta ve?krat trpeti. Tako pa se je razkril enkrat ob dopolnitvi vekov, da bi po svoji ?rtvi odpravil greh. In kakor je ljudem dolo?eno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih, drugi? pa se bo brez greha prikazal tistim, ki ga pri?akujejo, da jim bo v zveli?anje.

Mr 12,38-44

In govoril jim je v svojem nauku: »Varujte se pismoukov, ki radi hodijo okrog v dolgih obla?ilih, imajo radi pozdrave na trgih, prve sede?e v shodnicah in prva mesta na gostijah, ki vdovam po?irajo hi?e in se delajo, da na dolgo molijo; ti bodo stro?e obsojeni.« Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako mno?ica me?e denar v zakladnico. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Pri?la je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nov?i?a, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje u?ence in jim rekel: »Resni?no, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla ve? kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namre? vrgli od svojega preobilja, ta pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za ?ivljenje.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Hegemon pravi: »Farizeji so se omejili opazovati samo zunanje stvari, pri tem pa so pozabili za??ititi svojo du?o pred grehom, saj je tisti, ki je ustvaril telo, ustvaril tudi du?o.« Sv. Avgu?tin o vdovinem daru pravi, da ni bil tehtan glede na te?o, ampak na dobro voljo, s katero je bil darovan.« Sveti pape? Leon Veliki pa takole trdi: »Tehtnica Bo?je pravi?nosti ne tehta koli?ine darov, temve? tehta srce. Vdova iz evangelija je dala v tempeljsko zakladnico dva nov?i?a, ki pa sta bila ve? kot vsi darovi bogata?ev. Nobeno dejanje dobrote ni brez pomena pred Bogom, nobeno usmiljenje ni brez sadov« (Sermo de jejunio dec. mens., 90, 3). Sv. Hieronim pa pravi: »Koli?ina bogastva ne ?teje ni? za vstop v kraljestvo.« Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Gospod ni bil pozoren na koli?ino denarja, temve? na velikodu?nost, saj tisti, ki kljub temu, da imajo malo, dajo vse, s tem izrazijo vero, ki je veliko bolj dragocena od vseh tistih, ki imajo veliko, pa dajo le en del.« Cezar iz Arlesa pa pravi, da »za dosego kraljestva zadostuje le dobra volja.« Sv. Avgu?tin pravi: »Kraljestvo lahko osvojimo tako z bogastvom bogatega, kakor s kozarcem vode, ki ga ponudimo reve?u.«

Misli Benedikta XVI.

V sredi??u besednega bogoslu?ja 32. nedelje med letom je uboga vdova, oziroma bolj natan?no, je dejanje, ki ga je izvr?ila, ko je vrgla v tempeljsko zakladnico ves drobi?, ki ji je ?e ostal. To dejanje je zaradi Jezusovega pozornega pogleda postalo pregovorno. 'Vdovin dar' je namre? postal sinonim za dare?ljivost tistega, ki brez zadr?kov da tisto malo, kar ima. Pred tem pa bi rad izpostavil pomembnost kraja, v katerem se odvija ta evangeljski dogodek. To je jeruzalemski tempelj, versko sredi??e izraelskega ljudstva in srce vsega njegovega ?ivljenja. Tempelj je kraj slovesnega in javnega ?e??enja, je tudi romarski kraj, kraj tradicionalnih obredov, rabinskih razprav, kot na primer tistih, ki jih prina?a evangelij med Jezusom in rabini tistega ?asa, v katerih Jezus u?i s posebno oblastjo, z oblastjo Bo?jega Sina. On je namre? izrekel ostre sodbe, kakor smo sli?ali, na ra?un pismoukov, zaradi njihove hinav??ine, ker se oni po eni strani ka?ejo zelo pobo?ne, po drugi strani pa izkori??ajo uboge ljudi tako, da jim nalagajo obveznosti, ki pa jih sami ne izpolnjujejo. Skratka, Jezusu je, kot je videti, tempelj kot kraj molitve zelo pri srcu in zato ga ho?e o?istiti neprimernih navad, ?e ve?, ?eli razodeti globlji pomen, ki je povezan z dopolnitvijo njegove skrivnosti, skrivnosti njegove smrti in njegovega vstajenja, med katero bo on sam postal novi in dokon?ni tempelj, kraj kjer se sre?ata Bog in ?lovek, Stvarnik in njegova stvaritev.

Dogodek o vdovinem nov?i?u je torej postavljen v ta kontekst in nas pripelje preko pogleda Jezusa samega, ki se je osredoto?il na be?no, a odlo?ilno podrobnost: na dejanje zelo revne vdove, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico dva nov?i?a. Tudi nam, kakor tistega dne u?encem, Jezus pravi: 'Bodite pozorni! Dobro poglejte, kaj po?ne ta vdova, saj je v njenem dejanju navzo? zelo pomemben nauk'. Ta namre? izra?a temeljno zna?ilnost tistih, ki so '?ivi kamni' tega novega templja, to je popolno podaritev sebe Gospodu in bli?njemu. Vdova iz evangelija, kakor tudi tista iz Stare zaveze, da vse, da samo sebe in se za druge izro?i v Bo?je roke. In to je trajni pomen daru uboge vdove, ki jo je Jezus pohvalil, saj je dala ve?, kot bogata?i, ki so dali iz svojega preobilja, ona pa je od svojega pomanjkanja vrgla vse, kar je imela za ?ivljenje  (prim. Mr 12,44) in tako dala samo sebe.

Dragi prijatelji! Izhajajo? iz te evangeljske podobe ?elim sedaj kratko razmi?ljati o skrivnosti Cerkve, ?ivem Bo?jem templju. Cerkev je namre? ?iv konkreten duhovni organizem, ki nadaljuje v ?asu in prostoru, daritev Bo?jega Sina, na videz, glede na razse?nosti sveta in zgodovine, nepomembno ?rtev, pa vendar odlo?ilno v Bo?jih o?eh. Kakor pravi pismo Hebrejcem tudi v besedilu dana?nje nedelje, je Bogu zadostovala Jezusova ?rtev, ki jo je 'enkrat daroval', da bi odre?il ves svet (prim. Heb 9,26.28), saj ta edina daritev vsebuje vso ljubezen u?love?enega Bo?jega Sina, kakor dejanje vdove vsebuje vso ljubezen te ?ene do Boga in bratov ter sester. Tej daritvi ni? ne manjka in ni? se ji ne more dodati. Cerkev, ki se nenehno poraja iz evharistije, iz Jezusove samopodaritve, je nadaljevanje tega daru, tega preobilja, ki se izra?a v ubo?tvu, te celote, ki se v ko??ku daruje. Cerkev je Kristusovo Telo, ki se celotno daruje, Telo, ki je razlomljeno ter se deli mnogim in je v nenehnem sprejemanju volje svoje Glave, Kristusa.

Besedno bogoslu?je dana?nje nedelje nam za zgled vere predstavi vzporedno dve vdovi: prvo iz Prve knjige kraljev (1Kr 17,10-16), ter drugo iz Markovega evangelija (Mr 12,41-44). Obe ?eni sta bili zelo revni in sta ravno v tak?nem stanju pokazali veliko vero v Boga. Prva je omenjena v ciklu pripovedi o preroku Eliju. Ta je med hudim pomanjkanjem prejel Gospodov ukaz naj gre v bli?ino Sidona, torej izven Izraela na pogansko podro?je. Tam je sre?al vdovo in jo prosil za vodo, da bi pil ter za kos kruha. ?ena mu je odgovorila, da ji je ostala samo ?e pest moke in malo olja. Toda, ker je prerok vztrajal in obljubljal, da ?e ga bo poslu?ala, ji moka in olje ne bosta po?la, ga je usli?ala in bila popla?ana. Drugo vdovo, tisto iz evangelija, je Jezus opazil v jeruzalemskem templju, oziroma bolj natan?no pri zakladnici, v katero so ljudje dajali darove. Jezus je videl, da je ta vdova vrgla v zakladnico, dva nov?i?a. Tedaj je poklical svoje u?ence in jim razlo?il, da je njen dar ve?ji, kakor tisti od bogata?ev, saj so oni vrgli od svojega preobilja, vdova pa je dala »svojega pomanjkanja vse, kar je imela za ?ivljenje« (Mr 12,44).

Iz teh dveh svetopisemskih dogodkov, razumno danih skupaj, lahko izlu??imo dragocen nauk o veri. Ta je kot notranja dr?a tistega, ki svoje ?ivljenje utemelji v Bogu, na njegovi Besedi ter mu popolnoma zaupa. V starodavnosti je ?ivljenje vdove potekalo v zelo velikem pomanjkanju. Zato so v Svetem pismu vdove in sirote tiste osebe za katere Bog skrbi ?e na poseben na?in, saj so izgubile zemeljsko podporo, toda Bog je ostal njihov ?enin, njihov Star?. Kljub temu pa Sveto pismo pravi, da objektivno stanje pomanjkanja, v tem primeru dejstvo, da je nekdo vdova, ?e ne zado??a. Bog namre? vedno zahteva svobodno privolitev vere, ki se izra?a v ljubezni do Njega in do bli?njega. Nih?e ni tako reven, da ne bi mogel vsaj nekaj podariti. Dejansko obe na?i dana?nji vdovi poka?eta svojo vero tako, da izvr?ita dejanje dejavne ljubezni (karitas): prva do preroka, druga pa z milo??ino. S tem sta potrdili nelo?ljivo enost med vero in dejavno ljubeznijo (karitas), kakor tudi med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bli?njega, kakor nas je na to spomnil evangelij prej?nje nedelje. Sveti pape? Leon Veliki takole trdi: »Tehtnica Bo?je pravi?nosti ne tehta koli?ine darov, temve? tehta srce. Vdova iz evangelija je dala v tempeljsko zakladnico dva nov?i?a, ki pa sta bila ve? kot vsi darovi bogata?ev. Nobeno dejanje dobrote ni brez pomena pred Bogom, nobeno usmiljenje ni brez sadov« (Sermo de jejunio dec. mens., 90, 3).

Devica Marija je popoln zgled tistega, ki daruje sebe vsega z zaupanjem v Boga. S to vero je rekla angelu svoj 'Tukaj sem' ter sprejela Gospodovo voljo. Marija, pomagaj vsakemu od nas v tem letu vere, po?iviti zaupanje v Boga in njegovo Besedo.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 8. november 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan, ko je tako lepo son?no. Evangeljski odlomek dana?nje nedelje je sestavljen iz dveh delov. V prvem je opisano, kak?ni ne smejo biti tisti, ki hodijo za Kristusom, v drugem pa je predlagan idealen zgled kristjana.

V prvem delu Jezus obdol?i pismouke in u?itelje postave treh napak, ki se ka?ejo v njihovem na?inu ?ivljenja: o?abnost, pohlepnost in hinav??ina. Oni »imajo radi pozdrave na trgih, prve sede?e v shodnicah in prva mesta na gostijah« (Mr 12,38-39). Toda pod tako slovesnim videzom se skriva dvoli?nost in krivi?nost. Medtem ko se ?opirijo v javnosti, uporabljajo svojo avtoriteto, kot pravi Jezus, da »vdovam po?irajo hi?e« (prim. v. 40), ki so jih skupaj s sirotami in tujci imeli za najmanj za??itene in varovane. In kon?no, kot pravi Jezus, pismouki »se delajo, da na dolgo molijo« (v. 40). Tudi danes obstaja nevarnost, da si prevzamemo tak?ne dr?e. Na primer takrat, ko se lo?i molitev od pravi?nosti, saj ne moremo ?astiti Boga in povzro?ati reve?em ?kodo. Ali kadar kdo govori, da ima rad Boga, a se mu s svojo domi?ljavostjo in osebno koristjo zoperstavlja.

Kot nadaljevanje tega pa je drugi del dana?njega evangelija. Prizor je postavljen v jeruzalemski tempelj, natan?neje tja, kjer so ljudje metali kot dar kovance. Veliko bogatih je bilo, ki je vrglo veliko kovancev, je pa tudi neka revna ?ena, vdova, ki je vrgla komaj dva drobi?ka, dva nov?i?a. Jezus je z pozornostjo opazoval to ?eno in svoje u?ence opozoril na o?itno nasprotje v tem prizoru. Bogati so dali tako, da so se razkazovali, tisto, kar so imeli ve?, medtem ko je vdova mol?e in poni?no, dala »vse, kar je imela za ?ivljenje« (v. 44). Zaradi tega, kakor pravi Jezus, je dala ve? kot vsi ostali. Ker je bila tako zelo revna, bi lahko dala samo en nov?i? za tempelj in obdr?ala drugega zase. Toda ona no?e biti z Bogom na pol, raje ostane brez vsega. V svoji rev??ini je razumela, da ?e ima Boga, ima vse. ?uti se od njega ljubljena in On jo povsem ljubi. Lep zgled te starke.

Tudi nam Jezus danes pravi, da se ne presoja po koli?ini, ampak glede na polnost. Obstaja razlika med koli?ino in polnostjo. Ima? lahko veliko denarja, a si prazen, ni polnosti v tvojem srcu. V tem tednu imejte v mislih razliko, ki je med koli?ino in polnostjo. Ni v igri denarnica temve? srce. Razlika je med denarnico in srcem… So pa tudi sr?ne 'bolezni', ki srce poni?ajo na raven denarnice… In to ni v redu! Ljubiti Boga z vsem srcem pomeni, zaupati mu, njegovi previdnosti, in slu?iti najbolj revnim bratom, ne da bi karkoli pri?akovali v zameno.

Dovolim si povedati vam anekdoto, ki se je zgodila v moji prej?nji ?kofiji. Za mizo je bila mama s tremi otroki. O?e je bil v slu?bi. Jedli so dunajske zrezke. V tem trenutku je potrkalo na vrata in eden od majhnih otrok, pet, ?est, sedem jih je imel najstarej?i, je pri?el nazaj in rekel: »Mama, bera? je, ki prosi za hrano!« In mama kot dobra kristjanka jih je vpra?ala: »Kaj naj naredimo?« »Dajmo mu, mama…« »Prav.« Vzela je vilice in no? in za?ela na pol prerezati vsak zrezek. »Ah, ne mama, ne! Tako pa ne! Vzemi iz hladilnika.« »Ne. Tako bomo naredili tri sendvi?e!« Iz tega so se otroci nau?ili, da se dejanje dejavne ljubezni stori ne iz tega, kar ostane, temve? iz tistega, kar je potrebno. Prepri?an sem, da so bili tisto popolne malo la?ni… Ampak tako se dela!

Pred potrebo bli?njega smo poklicani odre?i se tudi tistemu, kar je potrebno in ne samo tistemu, kar imamo ve?, poklicani smo dati zaseden ?as in ne samo prosti ?as, dati takoj in brez zadr?ka kak?en na? talent, in ne ?ele potem, ko smo ga uporabili za osebne namene ali za namene skupine.

Prosimo Gospoda, da nas sprejme v ?olo te revne vdove, ki jo je Jezus ob osuplosti u?encev, postavil na katedro in jo predstavil kot u?iteljico ?ivega evangelija. Na pripro?njo Marije, uboge ?ene, ki je dala svoje ?ivljenje Bogu za nas, prosimo za dar revnega, a z veselo velikodu?nostjo in zastonjskostjo bogatega srca.

Angel Gospodov, nedelja, 11. november 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Z dana?njim evangeljskim odlomkom (prim. Mr 12,38-44) se zaklju?uje vrsta naukov, ki jih je Jezus u?il v jeruzalemskem templju. Izpostavlja dve nasprotujo?i si figuri: pismouka in vdovo.

Toda, zakaj sta si nasprotna? Prvi predstavlja pomembne osebe, ki so bogate, vplivne, druga pa predstavlja zadnje, revne, slabotne. V resnici se odlo?na sodba glede pismoukov ne nana?a na celotno kategorijo pismoukov, ampak se nana?a na tiste, ki razkazujejo svoj dru?beni polo?aj, se oven?ajo z nazivom »rabi« to je u?itelj, radi imajo, da jih pozdravljajo in zasedajo prva mesta (prim. vv. 38-39). To, kar je ?e slab?e je, da je njihovo razkazovanje predvsem verske narave, saj se delajo, da dolgo molijo (v. 40) in se poslu?ujejo Boga tako, da se imajo za akreditirane branitelje njegove postave. In ta dr?a superiornosti in ne?imrnosti jih vodi do tega, da zani?ujejo tiste, ki malo veljajo ali so se zna?li v nezavidljivem ekonomskem stanju, kot so to vdove.

Jezus razkrinka ta pokvarjeni mehanizem tako, da naznani zatiranje slabotnih, utemeljeno na verskih razlogih, saj jasno pravi, da je Bog na strani zadnjih. Da bi pa dobro vtisnil to lekcijo v razum u?encev, jim da ?ivi zgled, torej ubogo vdovo, katere dru?beni polo?aj je bil neznaten, saj je, ko je ostala brez mo?a, ki bi lahko branil njene pravice, postala lahek plen kak?nega brezvestnega upnika. Ta ?ena, ki je pri?la, da bi dala v tempeljsko zakladnico dva nov?i?a, vse to, kar ji je ostalo, je hotela dati svoj dar neopa?ena, kot da bi jo bilo sram. Toda ravno v tej poni?nosti se izvr?i dejanje polno vzvi?enega verskega in duhovnega pomena. To ?rtev polno dejanje pa ne uide pozornemu Jezusovemu pogledu, ki vidi, da se v njem sveti popolna podaritev samega sebe, za katero ?eli vzgojiti svoje u?ence.

Nauk, ki nam ga danes Jezus ponuja, nam pomaga pridobiti si nazaj tisto, kar je bistveno za na?e ?ivljenje in spodbuja konkreten in vsakodnevni odnos z Bogom. Bratje in sestre, Gospodova tehtnica je namre? druga?na, kot je na?a. On druga?e tehta osebe in njihova dejanja, saj ne meri koli?ine, temve? kvaliteto, preiskuje srce in je pozoren na ?istost namenov. To pomeni, da se mora na? »dati« Bogu v molitvi in drugim v dejavni ljubezni izogibati ritualizma (obredni?tva) in formalizma, kakor tudi logike ra?unice, da bo izraz zastonjskosti. To je storil Jezus z nami. Zastonj nas je re?il. Ni nam zara?unal odre?enja. Zastonj nas je re?il. Mi pa moramo delati stvari kot izraz hvale?nosti. Vidite zakaj je Jezus pokazal na ubogo in velikodu?no vdovo kot zgled posnemanja za kr??ansko ?ivljenje. O njej ne vemo imena, poznamo pa njeno srce. Na?li jo bomo v nebesih in jo bomo ?li pozdravit. To je to, kar velja pred Bogom. Ko nas sku?a ?elja, da bi se razkazovali in delali ra?une iz svojih altruisti?nih dejanj, ko nas preve? zanima pogled drugega, in dovolite mi besedo, ko se »bahamo«, pomislimo na to ?eno. Dobro nam bo delo, saj nas bo sleklo odve?nega in nam pomagalo iti k temu, kar resni?no velja in nam bo pomagalo ostati poni?ni.

Devica Marija, uboga ?ena, ki se je popolnoma darovala Bogu, naj nas podpira pri namenu dati Gospodu in bratom ne le nekaj na?ega, temve? nas same v poni?nem in velikodu?nem daru.

Angel Gospodov, nedelja, 7. november 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Prizor, ki ga opisuje evangelij dana?njega bogoslu?ja, se odvija znotraj Jeruzalemskega templja. Jezus gleda, kaj se dogaja na tem kraju, najsvetej?em od vseh in vidi, kako se pismouki radi sprehajajo, da bi jih opazili, pozdravljali in jih cenili ter da bi imeli ?astne sede?e. Jezus pa ?e doda, da »vdovam po?irajo hi?e in na dolgo molijo, da bi jih opazili (prim. Mr 12,40). Isto?asno pa njegove o?i opazijo nek drug prizor. Neka uboga vdova, ravno ena od tistih, ki jih mogo?niki izkori??ajo, vr?e v tempeljsko zakladnico »vse, kar je imela za ?ivljenje« (v. 44), tako pravi evangelij. Evangelij nas postavi pred to kri?e?e nasprotje bogatih, ki dajejo od svojega preobilja, da bi jih opazili in neke uboge vdove, ki neopazno daruje vse tisto malo, kar ima. Dva simbola ?love?kih dr?.

Jezus gleda oba prizora. Ravno glagol »gledati« je tisti, ki povzame ves njegov nauk. »Gledati moramo« (Varovati se moramo), da ne postanemo kot tisti, ki ?ivi vero dvoli?no, kakor pismouki. Medtem ko moramo »gledati« vdovo, da jo lahko vzamemo za zgled. Ustavimo se ob tem, kar pomeni varovati se hinavcev in gledati na ubogo vdovo.

Predvsem, varovati se moramo hinavcev, to je, biti moramo pozorni, da ne zni?amo nivo ?ivljenja na kult videza, zunanjosti, na pretirano skrb glede svoje podobe. Predvsem pa biti pozorni, da svojo vero ne uklonimo lastnim interesom. Ti pismouki so z Bo?jim imenom prikrivali lastno samopoveli?evanje in ?e slab?e, religijo so uporabljali, ko so skrbeli za svoje posle in zlorabljali svojo mo? in izkori??ali reve?e. Tukaj vidimo to tako grdo dr?o, ki jo tudi danes vidimo na razli?nih krajih, torej klerikalizem, kar pomeni biti nad poni?nimi, izkori??ati jih, udarjati po njih in se ?utiti popolne. To je zlo klerikalizma. To je opomin za vsak ?as in za vse, za Cerkev in dru?bo. Nikoli izkoristiti svoje vloge, da bi tla?ili druge, nikoli slu?iti na ra?un najslabotnej?ih. Potrebno pa je biti pozoren, da se ne zapade v ne?imrnost in se nam zgodi, da bi se za?eli osredoto?ati na navidezno, pri tem pa izgubili bistveno ter ?iveli povr?insko. Vpra?ajmo se, pomagalo nam bo: za to, kar govorimo in delamo, ?elimo, da bi bili cenjeni in nagrajeni, ali pa slu?imo Bogu in bli?njemu, ?e posebej najbolj slabotnim? Bedimo nad dvoli?nostjo srca, nad hinav??ino, ki je zelo nevarna bolezen du?e! To je dvojno razmi?ljanje, to je dvojno presojanje, kakor pravi sama beseda, torej presojati pod. Na zunaj kazati nekaj, pod tem pa imeti drugo misel. To so ljudje z dvojno du?o, dvoli?no du?o.

Da pa bi ozdraveli od te bolezni, nas Jezus vabi, da gledamo na ubogo vdovo. Gospod razgali izkori??anje do te vdove, ki se bo morala, ko bo dala dar, vrniti domov celo brez tistega malega, ki ima za ?ivljenje. Kako pomembno je lo?iti sveto od povezave z denarjem! Jezus je to rekel na enem drugem kraju: ne more se slu?iti dvema gospodoma. Ali slu?i? Bogu in mislimo, da bo rekel hudi?u, pa ne, Bogu ali denarju, ki je eden od gospodov. Jezus pravi, da mu ne smemo slu?iti. Isto?asno pa Jezus hvali dejstvo, da je ta vdova vrgla v zaklad vse, kar je imela. Ni? ji ni ostalo, a je v Bogu na?la vse svoje. Ne boji se, da bi izgubila to malo, kar ima, saj zelo zaupa v Boga, ki da vse in ki pomno?i veselje tistemu, ki daruje. Ob tem tudi pomislimo na ?e eno drugo vdovo, tisto glede preroka Elija, ki je napravila kola?ek iz zadnjega prgi??a moke in zadnje kaplje olja. Elija ji je rekel: »Daj mi jesti« in ona mu je dala. In moka ni po?la. ?ude? je to. Gospod pred velikodu?nostjo ljudi gre onkraj, saj je ?e bolj velikodu?en.

Poglejte zakaj jo, to gospo torej, Jezus predlaga za u?iteljico vere. Ona ne obiskuje templja, da bi si pomirila vest, ne moli, da bi bila opa?ena, ne razkazuje vere, temve? daruje iz srca, z velikodu?nostjo in zastonjskostjo. Njeni kovanci imajo lep?i ?venket kot veliki darovi bogatih, saj izra?ajo ?ivljenje, ki je v iskrenosti posve?eno Bogu, vero, ki ne ?ivi iz videza, temve? iz brezpogojnega zaupanja. Od nje se nau?imo vero brez zunanjega navideznega sijaja, a notranje iskreno, torej vero, ki jo sestavlja poni?na ljubezen do Boga in do bratov ter sester.

Sedaj pa se obrnimo na Devico Marijo, ki je s poni?nim in prozornim srcem naredila svoje ?ivljenje za dar Bogu in svojemu ljudstvu.