杏MAP导航

Jer 33,14-16

Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpolnim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hi?i. Tiste dni in tisti ?as storim, da po?ene Davidu mladika pravi?nosti; delala bo prav in pravi?no v de?eli. Tiste dni bo Juda re?en in Jeruzalem bo prebival na varnem. Takole pa jo bodo imenovali: »Gospod, na?a pravi?nost.«

1Tes 3,12-4,2

Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite drug drugega in vse, prav kakor jo ?utimo mi do vas, da bi tako utrdil va?a srca, da bodo neopore?na v svetosti pred Bogom in na?im O?etom, ko pride na? Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen. Sicer pa vas, bratje, prosimo in opominjamo v Gospodu Jezusu, da ?e bolj napredujete v tem, kar ste prejeli od nas, namre? to, kako vam je treba ?iveti, da boste ugajali Bogu; sicer pa tako ?ivite. Saj veste, kak?na navodila smo vam dali po Gospodu Jezusu.

Lk 21,25-28.34-36

Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi, v zmedi zaradi bu?anja morja in valov. Ljudje bodo hirali od strahu in pri?akovanja tega, kar pride nad ves svet, kajti nebe?ke sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina ?lovekovega priti na oblaku z mo?jo in veliko slavo. Ko se bo to za?elo dogajati, se vzravnajte in dvignite svoje glave, kajti va?a odkupitev se pribli?uje.«

»Varujte se, da vam srca ne bodo obte?ena z razuzdanostjo, pijanostjo in ?ivljenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma kakor zanka, kajti pri?el bo nad vse, ki prebivajo na povr?ju vse zemlje. Zato ?ujte in vsak ?as molíte, da bi zmogli ube?ati vsemu temu, kar se mora zgoditi, in obstati pred Sinom ?lovekovim.«

Razlaga cerkvenih o?etov

V Didahe (v Nauku dvanajsterih apostolov) je takole re?eno: »?ujte nad svojim ?ivljenjem; naj ne ugasnejo va?e svetilke in naj se ne razve?ejo pasovi z va?ih ledij, ampak bodite pripravljeni. Ne veste namre? za uro, v kateri pride na? Gospod. Zbirajte se pogosto in i??ite, kar koristi va?im du?am; kajti ves ?as, ki ste ga pre?iveli v veri, vam ne bo ni? koristil, ?e ne boste v poslednjem trenutku popolni.

V poslednjih dneh se bodo namre? pomno?ili krivi preroki in kvarljivci. Jagnjeta se bodo spreminjala v volkove in ljubezen se bo sprevrgla v sovra?tvo. Ker bo narastla hudobija (anomia, nepostavnost), bodo ljudje drug drugega sovra?ili, preganjali in izdajali; in takrat se bo pojavil zapeljivec sveta, kakor da bi bil Sin Bo?ji. Delal bo znamenja in ?ude?e in zemlja bo dana v njegove roke in izvr?il bo hudodelstva, kakr?nih ni bilo od za?etka sveta. Takrat bo ves ?love?ki rod vstopil v ogenj preizku?nje in mnogi se bodo pohuj?ali in se pogubili; tisti pa, ki bodo vztrajali v svoji veri, bodo re?eni tudi iz samega groba. In takrat se bodo prikazala znamenja resnice: najprej znamenje odprtih nebes, potem znamenje done?e trombe in kot tretje znamenje vstajenja mrtvih. Seveda ne vseh, ampak kakor je bilo re?eno: »Pri?el bo Gospod in z njim vsi sveti.« Takrat bo svet videl Gospoda, ki bo pri?el na oblakih neba.«

Misli Benedikta XVI.

S to nedeljo za?enjamo po Bo?ji milosti novo bogoslu?no leto, v katero vstopimo z adventom, ?asom priprave na Gospodovo rojstvo. Drugi vatikanski koncil je v konstituciji o bogoslu?ju zatrdil, da Cerkev 'v letnem ciklu predstavi celotno Kristusovo skrivnost od u?love?enja in rojstva pa vse do vnebohoda, od binko?ti do pri?akovanja bla?enega upanja in Gospodove vrnitve. Na ta na?in Cerkev, ko se spominja skrivnosti odre?enja, odpira vernikom bogastvo zveli?avnega delovanja in zaslug njenega Gospoda tako, da je le to na nek na?in navzo?e v vsakem trenutku in bi lahko verniki pri?li v stik s tem ter bili napolnjeni z zveli?avno milostjo' (Sacrosanctum Concilium 102).

To je resni?nost bogoslu?nega leta, videnega, ?e tako re?emo, 'z Bo?je strani'. Kaj pa s ?lovekove strani, s strani zgodovine in dru?be? Kak?en pomen lahko ima? Na to nam odgovarja ravno pot adventa, ki jo danes za?enjamo. Dana?nji svet potrebuje predvsem upanje in to tako ljudstva, ki so na poti razvoja, kakor tista, ki so ekonomsko razvita. Vedno bolj se namre? zavedamo, da se nahajamo na isti barki in se lahko re?imo le skupaj. Predvsem pa nam postaja jasno, ko gledamo kako propadajo la?ne gotovosti, da potrebujemo upanje, ki mu res lahko zaupamo. To pa lahko najdemo samo v Kristusu, ki je, kakor pravi Pismo Hebrejcem: »v?eraj in danes, isti tudi na veke« (Heb 13,8). Gospod Jezus je pri?el v preteklosti, prihaja v sedanjosti in bo pri?el v prihodnosti. On zaobjema vse razse?nosti ?asa, saj je umrli in vstali. On je ?ive?i in medtem ko deli z nami ?love?ko negotovost, ostaja za vedno ter nam ponuja Bo?jo trdnost. Je namre? 'meso' kot mi in 'skala' kakor Bog. Vsakdo, ki koprni po svobodi, po pravi?nosti ter miru, naj se vzravna in dvigne svojo glavo, saj je v Kristusu osvoboditev blizu (prim. Lk 21,28), kakor beremo v dana?njem evangeliju. Zato lahko zatrdimo, da Jezus Kristus ni samo za kristjane ali samo za vernike, temve? za vse ljudi, saj je On, ki je sredi??e vere tudi temelj upanja. In to upanje potrebuje vsako ?love?ko bitje.

Na kratko ?e razmislimo o pomenu besede 'advent', ki jo lahko prevedemo kot 'navzo?nost' oziroma 'prihod'. V anti?nem svetu so uporabljali ta izraz, ko so hoteli naznaniti prihod nekega funkcionarja ali pa obisk kralja oziroma cesarja v neko pokrajino. Je pa ta izraz ozna?eval tudi prihod bo?anstva, ki pride na dan iz skritosti, da se razodene z mo?jo oziroma se pojavi med obhajanjem njenega kulta. Kristjani so prevzeli besedo 'advent', da bi izrazili svoj odnos do Jezusa Kristusa. Jezus je namre? Kralj, ki je vstopil v to na?o ubogo pokrajino, imenovano zemlja, da bi vsem povrnil vid. Praznovanja njegovega prihoda se udele?ujejo vsi, ki Vanj verujejo in ki v bogoslu?nem zboru verujejo v njegovo navzo?nost. Z besedo advent se ho?e izraziti, da je Bog tu,  da se ni umaknil s sveta in nas pustil samih. ?etudi ga ne moremo videti in otipati kakor s ?utili zaznane resni?nosti, pa je On tukaj ter nas obiskuje na razli?ne na?ine.

Dragi prijatelji, advent je ?as navzo?nosti in pri?akovanja ve?nosti. Zaradi tega je ?e posebej ?as veselja, ponotranjenega veselja, ki ga nobeno trpljenje ne more izbrisati. Veselje zaradi dejstva, da je Bog postal otrok. To veselje, v nas nevidno navzo?e, nas opogumlja, da z zaupanjem gremo naprej. Devica Marija je zgled in podpora tega notranjega veselja, saj nam je bilo po njej podarjeno dete Jezus. Naj nam Ona, zvesta u?enka svojega Sina, izprosi milost, da bomo ta bogoslu?ni ?as pre?iveli budni in v pri?akovanju dejavni. Amen.

Dragi bratje in sestre! Cerkev danes za?enja novo bogoslu?no leto. Prvo obdobje na tej poti je adventi ?as, ki ga po rimskem obredu pred Gospodovim rojstvom oziroma skrivnostjo u?love?enja, sestavljajo ?tirje tedni. Beseda 'advent' pomeni 'prihod' ali 'navzo?nost'. V anti?nem svetu so s to besedo ozna?evali obisk kralja ali cesarja v neko pokrajino. V kr??anskem izrazoslovju pa se nana?a na prihod Boga ter na njegovo navzo?nost v svetu, na skrivnost, ki v celoti obdaja tako vesolje kot zgodovino, v katerem pa sta dva vrhunca: prvi in drugi prihod Jezusa Kristusa. Prvi je ravno u?love?enje, drugi pa je njegov veli?astni prihod ob koncu ?asov. Ta dva dogodka, ki sta ?asovno lo?ena med sabo in nam ni dano vedeti koliko, pa sta v globini povezana, saj je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem uresni?il tisto preobrazbo ?loveka in vesolja, ki je kon?ni cilj stvarstva. Toda preden bo konec, je potrebno evangelij oznaniti vsem narodom, kakor pravi Jezus v Markovem evangeliju. Gospodov prihod se nadaljuje in svet je potrebno prekvasiti z njegovo navzo?nostjo. Pri tem stalnem Gospodovem prihodu v oznanjevanju evangelija, je potrebno na?e nenehno sodelovanje. Cerkev, ki je kot Nevesta, zaro?enka Bo?jega kri?anega in vstalega Jagnjeta (prim. Raz 21,9), v povezanosti s svojim Gospodom, sodeluje pri tem Njegovim prihodu, s katerim se ?e za?enja njegov veli?astni prihod.

K temu nas kli?e dana?nja Bo?ja Beseda, ki zarisuje na?in obna?anja, s katerim bomo pripravljeni za Gospodov prihod. V Lukovem evangeliju Jezus pravi svojim u?encem: 'Varujte se, da va?a srca ne bodo obte?ena z razuzdanostjo, pijanostjo in ?ivljenjskimi skrbmi... Zato ?ujte in vsak ?as molite' (Lk 21,34.36). Torej treznost in molitev. K temu apostol Pavel dodaja povabilo 'k rasti in k preobilju v ljubezni' med nami in do vseh, da bodo na?a srca trdna in neopore?na v svetosti (prim. 1Tes 3,12-13). Sredi svetovnih preobratov in pu??av ravnodu?nosti ter materializma sprejemajo kristjani Bo?je zveli?anje ter zanj pri?ujejo z druga?nim na?inom ?ivljenja, kakor mesto, ki je postavljeno na goro. 'Tiste dni' naznanja prerok Jeremija, 'bo Jeruzalem prebival na varnem. Takole pa jo bodo imenovali: 'Gospod', na?a pravi?nost' (Jer 33,16). Skupnost vernikov je namre? znamenje Bo?je ljubezni, njegove pravi?nosti, ki je v sedanji zgodovini ?e navzo?a in delujo?a, ki pa ?e ni v polnosti uresni?ena in jo je zato potrebno nenehno pri?akovati, zanjo prositi ter jo  pogumno ter s potrpe?ljivostjo iskati.

Devica Marija s svojim poslu?anjem Boga, z globoko ?eljo izpolnjevati njegovo voljo ter z veselim slu?enjem bli?njemu, v polnosti utele?a duha adventa. Pustimo se ji voditi, da nas Bog, ki prihaja, ne najde zaprtih vase ali raztresenih, temve? bo lahko v vsakem od nas vsaj malo raz?iril svoje kraljestvo ljubezni, pravi?nosti in miru.

Misli pape?a Fran?i?ka

Bangui, homilija, nedelja, 29. november 2015
O nekaterih zna?ilnostih Bo?jega zveli?anja nam govorijo dana?nja bogoslu?na besedila. Predstavljajo oporne to?ke, ki nas vodijo pri na?em poslanstvu. Sre?a, ki jo obljublja Bog, je oznanjena z izrazi pravi?nosti. Advent je ?as, da pripravimo svoja srca za sprejem Zveli?arja, edinega Pravi?nega in edinega Sodnika, ki lahko vsakemu nameni tisto usodo, ki si jo zaslu?i. Mnoge mo?ke in ?enske ?eja po spo?tovanju, pravi?nosti, nepristranskosti, ne da bi pri tem videli pozitivna znamenja na obzorju. In k tem Gospod prihaja in jim daje dar svoje pravi?nosti. Prihaja in daje rodovitnost na?im osebnim in kolektivnim zgodbam, na?emu razo?aranemu upanju in na?im nerodovitnim ?eljam. Po?ilja nas oznanjat, predvsem tistim, ki so zatirani od mogo?ne?ev tega sveta, ter tudi tistim, ki jo?ejo pod te?o svojih grehov. Bog je Pravi?nost in zato smo mi, kristjani poklicani biti na svetu obrtniki miru, ki je postavljen na pravi?nost.

Bo?je zveli?anje, ki ga pri?akujemo, ima prav tako okus po ljubezni. Ko se pripravljamo na bo?i?, se ponovno podajamo na pot Bo?jega ljudstva, da bi sprejeli Sina, ki prihaja in nam ho?e razodeti, da Bog ni samo Pravi?nost, ampak je tudi in predvsem Ljubezen. Vsepovsod, predvsem pa tam, kjer vladajo nasilje, sovra?tvo, krivica in preganjanje, so kristjani poklicani dati pri?evanje o tem Bogu, ki je Ljubezen. Kot svojo molitev ho?em izre?i Pavlove besede: »Vam pa naj Gospod nakloni rast in preobilje v ljubezni, s katero ljubite drug drugega in vse« (1 Tes 3,12).

Bo?je zveli?anje ima lastnost nepremagljive mo?i. Potem, ko je Jezus svojim u?encem opisal znamenja, ki bodo naznanila njegov prihod, je dodal: »Ko pa se bo to za?elo goditi, se ozrite kvi?ku in vzdignite glave; zakaj va?e odre?enje se pribli?uje« (Lk 21,28). Kr??ansko pri?evanje mora premi?ljevati o tej nezaustavljivi mo?i, o kateri govori evangelij. Jezus ?eli tudi sredi nezasli?anih razdejanj pokazati svojo mo?, svojo neprimerljivo slavo in svojo mo? ljubezni, ki se pred ni?emer ne umakne, ne pred razmajanim nebom, ne pred gore?o zemljo, ne pred pobesnelim morjem. Bog je mo?nej?i od vsega. To prepri?anje daje verniku vedrino, pogum in mo?, da vztraja v dobrem sredi najve?jih tegob. Tudi kadar se dvignejo sile zla, morajo kristjani odgovoriti na poziv z dvignjeno glavo, pripravljeni zoperstaviti se v tej bitki, v kateri bo Bog imel zadnjo besedo. In ta beseda bo beseda ljubezni!

Angel Gospodov, nedelja, 2. december 2018
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes se za?enja advent, bogoslu?ni ?as, ki nas pripravlja na bo?i? tako, da nas vabi naj dvignemo pogled in odpremo srce za sprejem Jezusa. V adventu ne ?ivimo samo pri?akovanje bo?i?a, ampak smo tudi povabljeni, da prebudimo pri?akovanje slavne Kristusove vrnitve – ko se bo vrnil ob koncu ?asov - ter se z doslednimi in pogumnimi odlo?itvami pripravljamo na kon?no sre?anje z Njim. Spominjamo se bo?i?a in pri?akujemo slavno Kristusovo vrnitev in tudi na?e osebno sre?anje, torej dan, ko nas bo Gospod poklical.

V teh ?tirih tednih smo poklicani iziti iz sprijaznjenega in su?enjsko vdanega na?ina ?ivljenja ter iziti tako, da gojimo upanje in gojimo sanje po novi prihodnosti. Evangelij dana?nje nedelje (prim. Lk 21,25-28.34-36) je ravno v tej smeri in nas opozarja, naj se ne pustimo potla?iti sebi?nemu stilu ?ivljenja ali kr?evitemu vsakodnevnemu ritmu. ?e posebej ostro odmevajo Jezusove besede: »Varujte se, varujte se, da vam srca ne bodo obte?ena z razuzdanostjo, pijanostjo in ?ivljenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma... Zato ?ujte in vsak ?as molíte« (vv. 34.36).

Biti ?uje?i in moliti. Poglejte, kako pre?iveti ta ?as od danes do bo?i?a. Biti ?uje?i in moliti. Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredoto?eni na zaprtost svojega ?ivljenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bole?ino, torej vedno se vrteti okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadle?no, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerima govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni ?uje?nosti tako, da pogledamo izven nas samih, raz?irimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za ?eljo po novem svetu. To je ?elja tolikih ljudstev, ki jih mu?i lakota, krivi?nost in vojna. To je ?elja revnih, slabotnih, zavr?enih. Ta ?as je prilo?nost, da odpremo svoje srce in si zastavimo konkretna vpra?anja, kako in za koga ?ivimo svoje ?ivljenje.

Druga dr?a, s katero bomo dobro pre?iveli ?as pri?akovanja Gospoda, je molitev. »Vzravnajte se in dvignite svoje glave, kajti va?a odkupitev se pribli?uje«, opozarja Lukov evangelij. Gre za to, da se dvignimo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Vstane se, ko se pri?akuje nekoga. Mi pri?akujemo Jezusa in ga ho?emo pri?akati v molitvi, ki je tesno povezana s ?uje?nostjo. Moliti, pri?akovati Jezusa, odpreti se drugim, biti budni in ne zaprti sami vase. Toda ?e razmi?ljamo o bo?i?u v ozra?ju potro?ni?tva, da gledam, kaj lahko kupim, da naredim to in to, da pripravim posvetno praznovanje, bo ?el Jezus mimo in ne bomo ga na?li. Mi pri?akujemo Jezusa in ga ho?emo pri?akovati v molitvi, ki je tesno povezana z ?uje?nostjo.

Katero pa je obzorje na?ega molitvenega pri?akovanja? V Svetem pismu ga predvsem nakazujejo glasovi prerokov. Danes je Jeremijev, ki govori zaradi izgnanstva te?ko preizku?enemu ljudstvu in ki je v nevarnosti, da izgubi svojo identiteto. Tudi mi kristjani, ki smo prav tako Bo?je ljudstvo, tvegamo, da »se posvetimo« in izgubimo svojo identiteto, ?e ve?, da »poganiziramo« kr??anski stil ?ivljenja. Zaradi tega potrebujemo Besedo Boga, ki nam po preroku naznanja: »Glej, pridejo dnevi, ko izpolnim obljubo… Tiste dni in tisti ?as storim, da po?ene Davidu mladika pravi?nosti; delala bo prav in pravi?no v de?eli« (Jer 33,14-15). Ta pravi?na mladika je Jezus, ki prihaja in ga mi pri?akujemo.

Devica Marija, ki nam prina?a Jezusa, ?ena pri?akovanja in molitve, naj nam pomaga okrepiti upanje v obljube svojega Sina Jezusa, da bomo do?iveli, kako tudi med stiskami zgodovine Bog ostaja vedno zvest ter se poslu?uje ?love?kih zmot, da bi pokazal svoje usmiljenje.

Angel Gospodov, nedelja, 28. november 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja na prvo adventno nedeljo, torej na prvo nedeljo v pripravi na Bo?i?, nam govori o Gospodovem prihodu ob koncu ?asov.

Jezus naznanja mu?ne dogodke in stisko, a nas ravno pri tem vabi, naj se ne bojimo. Zakaj? Ker bo vse v redu? Ne, ampak ker bo On pri?el. Jezus se bo vrnil. Jezus bo pri?el. To je obljubil. Takole pravi: »Vzravnajte se in dvignite svoje glave, kajti va?a odkupitev se pribli?uje« (Lk 21,28). Lepo je sli?ati to besedo spodbude: vzravnati se in dvigniti glavo ravno v trenutku, ko se zdi, da je vsega konec, saj pride Gospod, da nas re?i.  Zato ga je dobro pri?akovati z veseljem tudi sredi stiske, v krizah ?ivljenja in sredi dram zgodovine. Pri?akovati Gospoda. Toda kako naj dvignemo glavo, da nas ne bodo posrkale te?ave, trpljenje, porazi? Jezus nam z mo?nim opominom poka?e pot: »Pozorni bodite, da vam srca ne bodo obte?ena... Zato ?ujte in vsak ?as molíte« (vv.34.36).

»?ujte«: ?uje?nost. Ustavimo se pri tem pomembnem vidiku kr??anskega ?ivljenja. Iz Jezusovih besed vidimo, da je ?uje?nost povezana s pozornostjo: pozorni bodite, ne bodite raztreseni, torej ostanite budni! ?uti pomeni tole: ne dovoliti, da srce postane leno in da se duhovno ?ivljenje ne razvodeni v povpre?nosti. Potrebno je biti pozoren, saj se lahko postane zaspan kristjan. In mi vemo, da je veliko zaspanih kristjanov, omrtvi?enih kristjanov zaradi posvetne duhovnosti, kristjanov brez duhovnega zagona, brez gore?nosti v molitvi, saj molijo kot papige, brez navdu?enja za poslanstvo, brez strasti za evangelij. Kristjani, ki gledajo vedno v sebe, nesposobni gledati obzorje. To pa vodi v dremavost ter v to, da peljemo stvari naprej zaradi inercije in zapademo v apatijo, brezbri?ni do vsega, razen do tistega, kar nam je bolj udobno. Tak?no ?ivljenje pa je ?alostno, iti naprej tako, v tem ni zadovoljstva.

V resnici pa je bolje nasprotno. Potrebno je, da bedimo, da se ne bomo na silo vlekli iz dneva v dan v obi?ajnosti, da ne bomo obte?eni, pravi Jezus, z ?ivljenjskimi skrbmi (prim. v. 34). Danes je torej dobra prilo?nost, da se vpra?amo: kaj ote?uje moje srce, kaj ote?uje mojega duha? Zaradi ?esa se zleknem v fotelj lenobe? ?alostno je videti kristjane zleknjene v fotelju.  Katere povpre?nosti me hromijo, katere so gre?ne navade, ki tla?ijo k tlom in mi onemogo?ajo, da bi dvignil glavo? Glede bremen, ki te?ijo ramena bratov in sester, sem do njih pozoren ali pa brezbri?en? Ta vpra?anja nam bodo dobro dela, saj pomagajo obvarovati srce pred duhovno lenobo. Kako? Ohraniti srce pred duhovno lenobo. »O?e povejte nam, kaj je duhovna lenoba?« Je velik sovra?nik duhovnega ?ivljenja, tudi kr??anskega ?ivljenja. Duhovna lenoba je tiste vrste lenoba, zaradi katere pademo, zdrsnemo v ?alost, ki pa odvzame veselje do ?ivljenja in voljo, da bi karkoli storili. Gre za negativnega, zlobnega duha, ki pribije du?o v otrplost in jo oropa veselja. Za?ne se s to ?alostjo in za?ne se drseti, drseti in pri tem ni ni? veselja. Knjiga pregovorov pravi: »Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira ?ivljenje« (Pr 4,23). Varovati srce torej pomeni ?uti, bedeti! Bodite budni, saj to varuje tvoje srce.

In dodajmo ?e bistveno sestavino. Skrivnost, da smo lahko ?uje?i, je molitev. Jezus namre? pravi: »Zato ?ujte in vsak ?as molíte« (Lk 21,36). Molitev je tista, ki ohranja svetilko srca pri?gano. ?e posebej ko za?utimo, da navdu?enje pojenja, ga molitev ponovno raz?ari, saj nas pripelje nazaj k Bogu, v sredi??e stvari. Zbudi torej du?o iz spanja in jo osredoto?i na tisto, kar nekaj velja, na smisel bivanja. Tudi med najbolj zasedenimi dnevi, ne opu??ajmo molitve. Sedaj med programom »Po njegovi podobi« (na RAI 1) lahko vidimo lepo razmi?ljanje o molitvi. V pomo? nam bo, ?e ga bomo pogledali. Dobro nam bo delo. V pomo? je lahko molitev srca, torej pogosto ponavljanje kratkih vzklikov. Med adventom se lahko navadimo vzklikati na primer: »Pridi, Gospod Jezus«. Samo to, vendar reci: »Pridi, Gospod Jezus!« Med tem ?asom priprave na Bo?i? bo lepo, ko bomo pomislili na jaslice, na Bo?i? in bomo iz srca rekli: »Pridi, Gospod Jezus!«  ?e bomo skozi ves dan ponavljali to molitev, bo du?a ostala ?uje?a! »Pridi, Gospod Jezus!« To molitev lahko trikrat re?emo vsi skupaj. Prvi?: »Pridi, Gospod Jezus!« »Pridi, Gospod Jezus!« »Pridi, Gospod Jezus!«

Sedaj pa molimo k Mariji, k njej, ki je s ?uje?im srcem pri?akovala Gospoda, naj nas spremlja na adventni poti.