Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Martina Tourskega
Cerkev 11. novembra obhaja god sv. Martina Tourskega, enega najslavnej?ih in najbolj ?a??enih svetnikov v Evropi. Rodil se je okoli leta 316 v poganski dru?ini v Panoniji. Po o?etovem zgledu je najprej za?el voja?ko kariero. ?e v mladih letih pa se je sre?al s kr??anstvom in se kljub nasprotovanju pridru?il katehumenom, da bi se pripravil na krst. Zakrament svetega krsta je prejel pri pribli?no dvajsetih letih. Nato je ?e nekaj ?asa ostal v vojski, kjer je o svojem novem na?inu ?ivljenja pri?eval s spo?tljivim in prizanesljivim odnosom do vsakogar. S svojimi podrejenimi je ravnal kot z brati. Izogibal pa se je tudi prosta?kih zabav.
Ko se je poslovil od voja?ke slu?be, se je ustalil v Poitiersu v Franciji, ob sv. Hilariju, tamkaj?njem ?kofu, ki ga je posvetil v diakona in kasneje v duhovnika. Martin se je odlo?il za meni?ko ?ivljenje in ustanovil je najstarej?i poznani samostan v Evropi, v Ligugeju. Deset let pozneje so ga tourski kristjani, ki so ostali brez pastirja, razglasili za svojega ?kofa. Od takrat naprej si je Martin za?el gore?e prizadevati za evangelizacijo pode?elja in formacijo duhovnikov. ?eprav mu je pripisanih veliko ?ude?ev, je sv. Martin slaven predvsem zaradi znamenite geste bratske dejavne ljubezni. Ko je ?e kot mlad vojak na poti sre?al reve?a brez obleke, odrevenelega in treso?ega zaradi mraza, je Martin z me?em razpolovil svoj pla?? in polovico dal temu ?loveku. Pono?i se mu je v sanjah nato prikazal nasmejani Jezus, zavit v ta njegov pla??.
Dragi bratje in sestre. Martinova usmiljena gesta je narejena iz iste logike, ki je tudi Kristusa spodbudila, da je pomno?il kruh in nahranil la?ne mno?ice, ?e bolj pa, da je v evharistiji samega sebe pustil za hrano ?love?tvu. Ta sacramentum caritatis (zakrament dejavne ljubezni) je najvi?je znamenje Bo?je ljubezni. Gre za logiko podelitve, s katero se na pristen na?in izra?a ljubezen do bli?njega. Naj nam sv. Martin pomaga razumeti, da je le preko skupnega prizadevanja za podelitev mogo?e odgovoriti na veliki izziv dana?njega ?asa. Ta izziv je gradnja sveta miru in pravi?nosti, v katerem vsakdo lahko ?ivi dostojanstveno. To pa se lahko uresni?i le, ?e bo prevladala resni?na solidarnost.
