杏MAP导航

Raz 7,2-4.9-14

Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal od son?nega vzhoda in je imel pe?at ?ivega Boga. Z mo?nim glasom je zavpil ?tirim angelom, ki jim je bila dana oblast, da ?kodujejo zemlji in morju: »Ne ?kodujte ne zemlji ne morju ne drevesom, dokler s pe?atom ne zaznamujemo slu?abnikov na?ega Boga na njihovih ?elih.« In sli?al sem ?tevilo zaznamovanih, sto ?tiriin?tirideset tiso? zaznamovanih iz vseh rodov Izraelovih sinov.

Zatem se mi je prikazala velika mno?ica, ki je nih?e ne bi mogel pre?teti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela obla?ila, v rokah pa so dr?ali palmove veje. In vpili so z mo?nim glasom: »Odre?enje je v na?em Bogu, ki sedi na prestolu, in v Jagnjetu.« Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in stare?in ter ?tirih ?ivih bitij, padli pred prestolom na svoje obli?je in molili Boga:
»Amen. Hvala in slava, modrost in zahvala,
?ast in oblast in mo? na?emu Bogu
na veke vekov. Amen.«

Tedaj je spregovoril nekdo izmed stare?in in mi rekel: »Tile, ki so ogrnjeni v bela obla?ila, kdo so in od kod so pri?li?« Rekel sem mu: »Moj gospod, ti ve?.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so pri?li iz velike stiske in so oprali svoja obla?ila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo.«

Mt 5,1-12

Ko je zagledal mno?ice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi u?enci so pri?li k njemu. In odprl je usta in jih u?il, reko?:
Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebe?ko kraljestvo.
Blagor ?alostnim,
kajti potola?eni bodo.
Blagor krotkim,
kajti de?elo bodo podedovali.
Blagor la?nim in ?ejnim pravi?nosti,
kajti nasi?eni bodo.
Blagor usmiljenim,
kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor ?istim v srcu,
kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir,
kajti imenovani bodo Bo?ji sinovi.
Blagor tistim, ki so zaradi pravi?nosti preganjani,
kajti njihovo je nebe?ko kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas la?nivo govorili.
Veselite in radujte se, kajti va?e pla?ilo v nebesih je veliko. Tako so namre? preganjali ?e preroke, ki so bili pred vami.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Razlaga uvoda v govor na gori
Kromacij Oglejski se spra?uje: »Zakaj se je Gospod povzpel na goro, da bi oznanil svoj nauk?« Najprej Kromacij sam odgovarja na to vpra?anje: »Da bi lahko dal svojim u?encem bo?anske zapovedi, s katerimi bi se izogibali zemeljskih re?i, iskali pa nebe?ke.« Sv. Hieronim na isto vpra?anje odgovarja: »da bi lahko vodil svoje ljudstvo naproti vi?jemu ?ivljenju.« Sv. Avgu?tin pa: »da bi bil znan vzvi?en O?etov ter Sinov nauk.« Neznani pisec pa na vpra?anje, zakaj se je Gospod povzpel na goro, poda jasen odgovor: »S tem je (Gospod) pokazal, da se mora vsak, ki u?i in sprejme pot Bo?je pravi?nosti, dvigniti do najvi?jih duhovnih kreposti. Prav tako se mora danes vsak, ki ho?e pou?evati skrivnosti Resnice, povzpeti na goro Cerkve.« Sveti Janez Krizostom pa pravi, »da jih je Jezus pou?eval glede na njihove zmo?nosti poslu?anja tako s ti?ino kakor z besedo.« Kromacij Oglejski zaklju?i: »Na za?etku je bila na gori samo Mojzesu dana resnost postave, ljudstvu pa ni bilo dovoljeno pribli?ati se. Sedaj pa so vsi poklicani, pribli?ati se Jezusu, da bi od Njega prejeli dar evangelija.«

Misli Benedikta XVI.

Angel Gospodov, 1. november 2011
Slovesni praznik vseh svetih je ugodna prilo?nost, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih resni?nosti, k Bo?ji razse?nosti ve?nosti in svetosti. Dana?nje bogoslu?je nas spominja, da je svetost izvirna poklicanost vsakega kr??enega (prim. C 40) Kristus je namre?, ki je z O?etom in Duhom edini Sveti (prim. Raz 15,4), ljubil Cerkev kot svojo nevesto ter je zanjo dal samega sebe z namenom, da bi jo posvetil (prim. Ef 5,25-26). Zaradi tega so vsi ?lani Bo?jega ljudstva poklicani, da postanejo sveti, kakor trdi apostol Pavel: 'Kajti to je Bo?ja volja, va?e posve?enje' (1Tes 4,3). Povabljeni smo torej, da ne gledamo Cerkve samo v njeni ?asni in ?love?ki plati, zaznamovani s slabostmi, ampak kot je sam Kristus hotel, kot 'ob?estvo svetih' (KKC 946). V Veroizpovedi izpovedujemo Cerkev kot sveto, saj je kot Kristusovo telo, orodje za udele?bo pri svetih skrivnostih, predvsem pri sveti evharistiji in kot dru?ina svetih, katerim smo bili v varstvo izro?eni na dan krsta. Danes obhajamo ravno to ne?teto ob?estvo vseh svetih, ki nam preko njihovih razli?nih ?ivljenjskih poteh ka?ejo poti svetosti, ki pa imajo en sam skupni imenovalec: hoditi za Kristusom ter se preoblikovati po Njem, kar je poslednji cilj na?ega ?love?kega ?ivljenja. Pravzaprav lahko vsi ?ivljenjski stanovi postanejo ob delovanju milosti, osebnem prizadevanju in zvestobi, poti posve?evanja.

Nebo in zemlja
Danes nam je v veselje, sre?ati se na slovesni praznik Vseh svetih. Ob tem prazniku razmi?ljamo o dvojni razse?nosti ?love?tva, ki ga simboli?no izra?amo z besedama 'zemlja' in 'nebo'. Zemlja predstavlja potek zgodovine, medtem ko nebo ve?nost, polnost ?ivljenja v Bogu. Prav tako pa ob tem prazniku razmi?ljamo v tej dvojni razse?nosti tudi o Cerkvi. Cerkev, ki je na poti skozi ?as in tista, ki praznuje brez konca v nebe?kem Jeruzalemu. Ti dve razse?nosti sta povezani v eno resni?nost 'ob?estva svetih'. Resni?nost, ki se za?ne tu spodaj na zemlji in se dopolni v nebesih. Na tuzemskem svetu je Cerkev za?etek te skrivnosti ob?estva, ki povezuje ?love?tvo, torej skrivnosti, ki je poponoma osredoto?ena na Jezusa Kristusa. On je namre? uvedel v ?love?ki rod to povsem novo dinamiko, to gibanje, ki vodi k Bogu in hkrati k edinosti, k miru in globokemu smislu. Jezus Kristus, pravi Janezov evangelij (11,52), je umrl, 'da bi razkropljene Bo?je otroke zbral v eno'. To njegovo delo se nadaljuje v Cerkvi, ki je nelo?ljivo 'ena', 'sveta' in 'katoli?ka'. Biti kristjani ter pripadati Cerkvi pomeni, odpreti se temu ob?estvu kakor seme, ki se v zemlji odpre, umre in vzklije navzgor, proti nebu.

Svetniki, tisti, ki jih je za tak?ne razglasila Cerkev, kakor tudi vsi svetniki in svetnice, za katere samo Bog ve in ki jih danes obhajamo, so intenzivno ?iveli to dinamiko. V vsakem od njih je postal na oseben na?in, po svojem Duhu, ki deluje po Besedi in zakramentih, navzo? Kristus. Saj to, da smo zdru?eni s Kristusom v Cerkvi, ne izni?i osebnosti, temve? jo odpre, jo z mo?jo ljubezni preoblikuje in ji podeli ?e tukaj na zemlji razse?nost ve?nosti. Skratka, to pomeni, postati oblikovani po podobi Bo?jega Sina (prim. Rim 8,29) in uresni?iti na?rt Boga, ki je ustvaril ?loveka po svoji podobi in sli?nosti. Ta vklju?itev v Kristusa pa nas odpre, kot smo rekli, za ob?estvo z vsemi drugimi ?lani njegovega misti?nega telesa, ki je Cerkev, za ob?estvo, ki je popolno v nebesih, kjer ni nobene osamitve, nobenega tekmovanja ali lo?itve. V dana?njem prazniku ?e v naprej oku?amo lepoto tega ?ivljenja in sicer v popolni odprtosti pogleda ljubezni do Boga in bratov, za katere smo prepri?ani, da so dosegli Boga v drugem in drugega v Bogu. S tem praznikom polnim upanja, ?astimo vse svetnike in se pripravljamo, da bomo jutri obhajali vernih du? dan. V svetnikih gledamo zmago ljubezni nad sebi?nostjo in smrtjo ter vidimo, da hoditi za Kristusom vodi v ?ivljenje, v ve?no ?ivljenje ter daje smisel sedanjosti, torej vsakemu trenutku, saj ga napolnjuje z ljubeznijo in upanjem. Samo z vero v ve?no ?ivljenje imamo lahko radi zgodovino ter sedanjost in to brez navezanosti, s svobodo romarja, ki ljubi zemljo, saj ima srce v nebesih.

Svetniki kot botani?ni vrt
Z velikim veseljem obhajamo praznik vseh svetih. Ko bi obiskali botani?ni vrt in bi za?udeno ob?udovali, koliko razli?nih rastlin in ro? obstaja, bi spontano pomislili na Stvarnikovo domi?ljijo, s katero je napravil zemljo za ?udovit vrt. Podoben ob?utek imamo, ko pomislimo na prizori??e svetosti. Svet postane pred nami kot vrt, v katerem je Bo?ji Duh z ob?udovanjem vredno domi?ljijo obudil mno?ico svetnikov in svetnic vseh starosti in dru?benih slojev, jezikov, ljudstev in kultur. Med sabo so si sicer razli?ni, vsak s svojo lastno osebno zna?ilnostjo in duhovno karizmo, vsi pa zaznamovani z Jezusovim 'pe?atom'(prim. Raz 7,3), z odtisom njegove ljubezni, ki jo je izpri?al s kri?em. Vsi se sedaj veselijo na praznovanju brez konca. Ta cilj pa so dosegli, kakor Jezus, preko velikih stisk in preizku?enj tako (prim. Raz 7,14), da se je vsak soo?il s tisto ?rtvijo, ki je njemu pripadala, da bi bil tako dele?en slave vstajenja.

Praznik vseh svetih
Slovesni praznik vseh svetih se je uveljavil v prvem tiso?letju najprej kot skupno obhajanje mu?encev. ?e leta 609 je pape? Bonifacij IV. posvetil Pantheon Devici Mariji in vsem mu?encem. To mu?eni?tvo pa lahko razumemo tudi v ?ir?em pomenu, kot brezpogojno ljubezen do Kristusa. Ta ljubezen pa se izrazi v popolni podaritvi samega sebe Bogu in bratom. Do tega duhovnega cilja, h kateremu se stegujejo vsi kr??eni, se pride po poti evangeljskih blagrov, kakor to nakazuje dana?nje slovesno bogoslu?je (Mt 5,1-12a). To pot je za?rtal Jezus sam. Po tej poti so se trudili hoditi svetniki in svetnice, kljub temu, da so se zavedali svojih ?love?kih omejenosti. Med svojim zemeljskim bivanjem so bili ubogi v duhu, ?alostni zaradi grehov, krotki, la?ni in ?ejni pravi?nosti, usmiljeni, ?isti v srcu, delavci za mir ter preganjani zaradi pravi?nosti. Bog pa jim je dal predoku?ati svojo lastno sre?o ?e na tem svetu, v polnosti pa jo u?ivajo onkraj. Sedaj so potola?eni, podedovali so de?elo, nasi?eni so, odpu??eno jim je ter kot njegovi otroci gledajo Boga. Ali na kratko: 'njih je nebe?ko kraljestvo' (prim. Mt 5,3.10).

Na ta dan ?utimo, da se v nas prebuja hrepenenje po nebesih, ki nas spodbuja, da pospe?imo korak na?ega zemeljskega romanja. ?utimo, da se spu??a v na?a srca ?elja biti za vedno zdru?eni z dru?ino svetih, katerim po milosti ?e sedaj pripadamo. Kakor pravi znana duhovna pesem: 'Ko bo pri?la mno?ica tvojih svetnikov, Gospod, o kako ?elim, da bi bil med njimi!' O da bi ta lepa ?elja ?arela v vseh kristjanih ter jim pomagala premagati vse te?ave, strahove in stiske! Polo?imo, dragi prijatelji svojo roko v materinsko roko Marije, Kraljice vseh svetnikov ter se ji pustimo voditi v nebe?ko domovino v spremstvu z du?ami bla?enih 'iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov' (Raz 7,9). V molitev vklju?imo tudi spomin na na?e drage pokojne, katerih dan bomo jutri obhajali.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 1. november 2013
Praznik vseh svetih, ki ga danes obhajamo, nas spominja, da cilj na?ega bivanja ni smrt, ampak je raj! »Ni ?e razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali tak?nega, kakr?en je.« (1 Jn 3,2) Da ta obljuba ne razo?ara, nam zagotavljajo svetniki, prijatelji Boga. Ti so v svojem zemeljskem bivanju ?iveli v globokem ob?estvu z Bogom. Bo?je obli?je so prepoznavali na obli?jih najmanj?ih in preziranih bratov, sedaj pa ga gledajo iz o?i v o?i v njegovi slavni lepoti. Svetniki niso nadljudje in niti niso rojeni popolni. So kakor mi, kakor vsakdo izmed nas, so osebe, ki so preden so dosegle nebe?ko slavo, ?ivele normalno ?ivljenje z radostmi in bole?inami, napori in upanji. Toda kaj je spremenilo njihovo ?ivljenje?

Ko so spoznale Bo?jo ljubezen, so ji sledile brez pogojev in hinav??ine z vsem srcem; svoja ?ivljenja so dale za slu?enje drugim, trpljenja in nasprotovanja so prena?ale brez sovra?tva ter na zlo so odgovarjale z dobrim, s ?irjenjem radosti in miru. To je ?ivljenje svetnikov: so osebe, ki zaradi Bo?je ljubezni v svojih ?ivljenjih Bogu niso postavljale pogojev; niso bile hinavske; svoja ?ivljenja so pre?ivele v slu?enju drugim – slu?iti bli?njim. Trpele so zaradi veliko nasprotovanj, a ne da bi sovra?ile. Svetniki niso nikoli sovra?ili,« je poudaril pape? Fran?i?ek. Kajti razumeti moramo, da ljubezen prihaja od Boga, sovra?tvo pa prihaja od hudi?a. Od le-tega pa so se svetniki oddaljili.

»Svetniki so mo?ki in ?enske, ki imajo v srcih veselje in ga posredujejo drugim. Nikoli sovra?iti, slu?iti drugim, najbolj ubogim, moliti in veselje: to je pot svetosti.« Pape? Fran?i?ek je nadaljeval, da »biti svetniki ni privilegij redkih, kot da bi nekdo prejel veliko dedi??ino. Vsi mi imamo v krstu dedi??ino, da lahko postanemo sveti.« Biti sveti je poklicanost vseh. Vsi smo poklicani, da hodimo po poti svetosti. Ta pot pa ima tudi ime in obli?je, je dodal pape?. To je Jezus Kristus. On nas u?i, kako postati sveti. V evangeliju nam poka?e pot blagrov. »Bo?je kraljestvo je namre? za tiste, ki svoje gotovosti ne polagajo v stvari, temve? v Bo?jo ljubezen; za tiste, ki imajo preprosto in poni?no srce; ki si ne domi?ljajo, da so pravi?ni, in ne sodijo drugih; tiste, ki znajo trpeti s tistimi, ki trpijo, in se veseliti s tistimi, ki se veselijo; ki niso napadalni, ampak usmiljeni in si prizadevajo za spravo in mir.« Prav to slednje je pape? Fran?i?ek ?e posebej poudaril. Svetniki in svetnice vedno pomagajo spraviti ljudi in delajo za mir.

Svetost in pot svetosti sta nekaj lepega. Na dana?nji praznik nam svetniki pravijo, naj zaupamo v Gospoda, saj »Gospod nikoli ne razo?ara«. Je na? »dober prijatelj«, ki nam vedno stoji ob strani. »Svetniki nas s svojim pri?evanjem opogumljajo, naj nas ne bo strah iti proti toku in biti nerazumljeni ter zasmehovani, kadar govorimo o Njem in o evangeliju; s svojimi ?ivljenji nam ka?ejo, da kdor ostane zvest Bogu in njegovi Besedi, izkusi tola?bo njegove ljubezni ?e na tej zemlji in nato stoterno v ve?nosti.« Kot je dejal pape? Fran?i?ek, je to tudi tisto, v kar upamo in prosimo Gospoda za na?e rajne brate in sestre. Cerkev je namre? z modrostjo postavila praznika vseh svetih in spomina vernih rajnih enega za drugim. Tako se na?i hvalnici Bogu in ?e??enju bla?enih pridru?uje molitev pripro?nje za vse, ki so pred nami s tega sveta od?li v ve?no ?ivljenje.

Po molitvi Angelovega ?e??enja je pape? ?e posebej pozdravil udele?ence tako imenovanega »teka svetnikov«, ki je danes dopoldne potekal v Rimu in ga je organizirala Fundacija Don Bosko v svetu: »Sveti Pavel bi rekel, da je celotno ?ivljenje kristjana nekak?en 'tek', da bi osvojili nagrado svetosti.« Zatem pa je pape? spomnil ?e na svoj popoldanski obisk na rimskem pokopali??u Verano. Namen tega je bil moliti tudi posebej za ?rtve nasilja, zlasti za kristjane, ki so izgubili ?ivljenja med preganjanji; za na?e brate in sestre, ki so umrli zaradi ?eje, lakote ali napora med potjo do bolj?ih pogojev za ?ivljenje: »Vsi v ti?ini molimo za te na?e brate in sestre.«

Angel Gospodov, nedelja, 1. november 2020
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na ta slovesen praznik Vseh svetih nas Cerkev vabi k razmi?ljanju o velikem upanju, ki je utemeljeno na Kristusovem vstajenju. Kristus je vstal in tudi mi z Njim, bomo z Njim!

Sveti in bla?eni so najverodostojnej?e pri?e kr??anskega upanja, saj so ga med svojim bivanjem v polnosti ?iveli med veseljem in ?alostjo, udejanjajo? Blagre, ki jih je Jezus pridigal in danes odmevajo v bogoslu?ju (prim. Mt 5,1-12a). Evangeljski blagri so dejansko pot svetosti. Sedaj se bom zaustavil ob dveh blagrih, drugem in tretjem.

Drugi blagor je ta: »Blagor ?alostnim, kajti potola?eni bodo« (v. 4). Besede se zdi, da si nasprotujejo, saj jok ni znamenje veselja in sre?e. Vzroki za jok in trpljenje so smrt, bolezen, moralne tegobe, greh in napake, ali bolj preprosto, krhko in slabotno vsakodnevno ?ivljenje zaznamovano s te?avami. ?ivljenje, ki je v?asih ranjeno in preizku?eno z nehvale?nostjo in nerazumevanjem. Jezus razgla?a za bla?ene tiste, ki jo?ejo zaradi teh resni?nosti in kljub vsemu zaupajo v Gospoda in se zatekajo pod njegovo senco. Tak?ni niso ravnodu?ni, tudi jim med bole?ino ne otrdi srce, temve? s potrpe?ljivostjo upajo v Bo?jo tola?bo. To tola?bo oku?amo ?e v tem ?ivljenju.

V tretjem blagru Jezus zatrjuje: »Blagor krotkim, kajti de?elo bodo podedovali« (v. 5). Bratje in sestre, krotkost. Krotkost je Jezusova zna?ilnost, ki o sebi pravi: »U?ite se od mene, ki sem krotak in iz srca poni?en« (Mt 11,29). Krotki so tisti, ki znajo obvladovati sami sebe, ki pustijo prostor drugemu, mu prisluhnejo in ga spo?tujejo v njegovem na?inu ?ivljenja, v njegovih potrebah ter v njegovih zahtevah ter ga ne nameravajo prevladati z nasiljem, niti napraviti ga nepomembnega, no?ejo biti nad ni?emer in imeti nadvlado nad vsem, niti vsiljevati svoje ideje in interese v ?kodo drugih. Tak?ne osebe, ki jih posvetna miselnost ne ceni, so dragocene v o?eh Boga, ki jim da v dedi??ino obljubljeno de?elo, torej ve?no ?ivljenje. Tudi ta blagor se za?ne tu spodaj in se bo dopolnil v Kristusu. Krotkost… V tem trenutku ?ivljenja, tudi svetovnega, ko je veliko agresivnosti, tudi v vsakdanjem ?ivljenju je prva stvar, ki gre iz nas, agresivnost, obramba. Potrebujemo krotkost, da bomo lahko ?li naprej po poti svetosti. Poslu?ati, spo?tovati, ne napadati, to je krotkost.

Dragi bratje in sestre, izbrati si ?istost, krotkost ter usmiljenje, izbrati si zaupanje v Gospoda v duhovnem ubo?tvu in v nadlogah, prizadevati si za pravi?nost in mir, vse to pomeni iti proti toku glede na miselnost tega sveta, glede na kulturo posedovanja, brezsmiselne zabave, arogance nad najbolj slabotnimi. To evangeljsko pot so prehodili svetniki in bla?eni. Dana?nja slovesnost, ko obhajamo vse svetnike, nas spominja na osebno in vse splo?no poklicanost k svetosti in nam predlaga zanesljive zglede za to pot, ki jo vsak prehodi na edinstven in neponovljiv na?in. Dovolj je pomisliti na obilne darove ter na konkretne zgodbe svetih in bla?enih, ki niso enaki, saj ima vsak svojo osebnost ter je v ?ivljenju razvil svojo pot svetosti glede na svojo osebnost. To lahko stori vsakdo od nas, ko gre po tej poti krotkosti. Prosim vas, krotkost in bomo ?li proti svetosti.

Ta neizmerna dru?ina Kristusovih u?encev ima Mater, Devico Marijo. Mi jo ?astimo pod vzklikom Kraljica vseh svetnikov, je pa predvsem Mati, ki u?i vsakega, kako sprejeti in hoditi za njenimi otroki. Naj nam pomaga pomno?iti ?eljo po svetosti v hoji po poti blagrov.

Pape? po molitvi in blagoslovu: »Vsem vo??im lep praznik v duhovni dru?bi svetnikov!«

Angel Gospodov, torek, 1. november 2022
Dragi bratje in sestre, lep praznik in dober dan! Danes, ko praznujemo Vse svete, bi lahko imeli zavajajo? vtis. Lahko bi si mislili, da danes obhajamo tiste sestre in brate, ki so bili v ?ivljenju popolni, vedno dosledni, natan?ni, ?e ve? 'po?krobljeni'.

Nasprotno pa dana?nji evangelij zanika tak?en stereotipni pogled, to svetost s podobice. Jezusovi blagri namre? (prim. Mt 5,1-12), ki so osebna izkaznica svetnikov, ka?ejo na povsem nasprotno. Govorijo o ?ivljenju proti toku in o »revolucionarnem« ?ivljenju. Svetniki so resni?ni revolucionarji.

Poglejmo na primer zelo aktualen blagor: »Blagor tistim, ki delajo za mir« (v. 9) in bomo videli, kako je Jezusov mir zelo druga?en kot si ga predstavljamo. Vsi si ?elimo mir, toda pogosto je to, kar ho?emo, imeti mir, da nas pustijo pri miru, da ne bi imeli problemov temve? mir. Jezus pa nasprotno ne imenuje bla?enih tiste mirne, ki imajo mir, ampak tiste, ki delajo za mir, ki se borijo za mir, graditelje, delavce za mir. Mir je namre? potrebno graditi in kot za vsako gradnjo je tudi za to potreben napor, sodelovanje, potrpe?ljivost. Mi bi hoteli, da bi mir de?il od zgoraj, medtem ko Sveto pismo govori o »semenu miru« (prim. Zah 8,12), ki klije iz terena ?ivljenja, iz semena na?ega srca. Raste v ti?ini dan za dnem z dobrimi deli pravi?nosti in usmiljenja, kakor pri?ujejo sijajne pri?e, ki jih danes obhajamo. In ?e, prepri?ani smo, da pride do miru s silo in mo?jo. Za Jezusa je ravno nasprotno. Njegovo ?ivljenje in ?ivljenja svetnikov nam pravijo, da mora seme miru, da bi raslo in obrodilo sad, najprej umreti. Miru ne dose?emo s tem, da si ga osvojimo ali koga porazimo. Nikoli ni nasilen, nikoli ni oboro?en. V oddaji »Po njegovi podobi« sem videl ?tevilne svetnike in svetnice, ki so se borili, ustvarjali mir s svojim delom, v to vlo?ili svoje ?ivljenje, darovali ?ivljenje.

Kako se torej postane delavec za mir? Najprej je potrebno razoro?iti srce. Da, saj smo vsi opremljeni z nasilnimi mislimi drug proti drugemu in zajedljivimi besedami ter mislimo, da se bomo obranili z bode?o ?ico prito?evanja ter z betonskimi zidovi ravnodu?nosti. Prito?ujemo se in smo ravnodu?ni, ampak to ni mir, to je vojna. Seme miru zahteva demilitarizacijo njive na?ega srca. Kako je s tvojim srcem? Je ?e demilitarizirano, ali pa je ?e vedno s temi stvarmi kot sta prito?evanje in ravnodu?nost ter agresivnost. Kako pa se demilitarizira srce? Tako, da se odpremo Jezusu, ki je »na? mir« (Ef 2,14); da stojimo pred Njegovim kri?em, ki je katedra miru; da od Njega v spovedi prejmemo »odpu??anje in mir«. Tu se za?ne, kajti biti delavci za mir, biti sveti, ni v na?i mo?i, ampak je njegov dar, njegova milost.

Bratje in sestre, zazrimo se v notranjost in se vpra?ajmo: smo graditelji miru? Tam kjer ?tudiramo in delamo prina?amo napetost, besede, ki ranijo, govorice, ki zastrupljajo, polemike, ki lo?ujejo? Ali pa odpiramo pot miru tako, da odpustimo tistemu, ki nas je u?alil, poskrbimo za tistega, ki se nahaja na obrobju, poravnamo kak?no krivico s tem, da pomagamo tistemu, ki ima manj? To pomeni graditi mir.

Lahko pa se pojavi ?e zadnje vpra?anje, ki pa velja za vsak blagor: se spla?a ?iveti tako? Ne bomo na zgubi? Jezus sam nam da odgovor: tisti, ki delajo za mir, bodo »imenovani Bo?ji sinovi« (Mt 5,9). Na svetu se zdijo neumestni, ker se ne podrejajo logiki mo?i in prevlade, v nebesih bodo Bogu najbli?ji, saj mu najbolj podobni. V resnici tudi tukaj ostane, kdor je nepo?ten, praznih rok, medtem ko tisti, ki ima vse rad in nikogar ne rani, zmaga. Kakor pravi psalm bo miroljubni mo? imel potomstvo (prim. Ps 37,37).

Devica Marija, Kraljica vseh svetnikov naj nam pomaga, da bomo v ?ivljenju vsak dan graditelji miru.

Angel Gospodov, sreda, 1. november 2023
Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo praznik vseh svetih. V lu?i tega praznika se ustavimo pri svetosti, zlasti pri dveh njenih zna?ilnostih. Svetost je dar – ni je mogo?e kupiti – in isto?asno je pot. Dar in pot.

Predvsem je dar. Svetost je Bo?ji dar, ki smo ga prejeli s krstom. ?e jo pustimo rasti, lahko popolnoma spremeni na?e ?ivljenje (apostolska spodbuda Gaudete et exsultate, 15). Svetniki niso nedosegljivi ali oddaljeni junaki, ampak so osebe kot mi, so na?i prijatelji, katerih izhodi??na to?ka je bil isti dar, ki smo ga mi prejeli – krst. In ?e nekoliko pomislimo, smo zagotovo kak?nega ?e sre?ali, »vsakdanjega« svetnika, pravi?no osebo, ki zares ?ivi kr??ansko ?ivljenje, s preprostostjo ... to, kar rad imenujem »svetniki izza sosednjih vrat«, ki imajo obi?ajno ?ivljenje. Svetost je torej dar, ki je ponujen vsem za sre?no ?ivljenje. Sicer pa, ko prejmemo nek dar, kak?en je na? prvi odziv? To, da smo sre?ni, saj to pomeni, da nas nekdo ima rad; dar svetosti nas naredi sre?ne, ker nas Bog ima rad.

Vendar pa je vsak dar treba sprejeti, kar s sabo nosi odgovornost, da se odzovemo, in povabilo, da si prizadevamo, da ne bo zapravljen. Vsi kr??eni smo prejeli isti klic, naj »s svojim ?ivljenjem ohranjamo in izpopolnjujemo svetost, ki smo jo prejeli« (Lumen gentium, 40). Tako pridemo k drugi to?ki: svetost je pot, pot, ki jo je treba prehoditi skupaj, si med seboj pomagati, zdru?eni s tistimi odli?nimi tovari?i, kar so svetniki.

Oni so na?i starej?i bratje in sestre, na katere lahko vedno ra?unamo. Svetniki nas podpirajo in nas s svojo tiho navzo?nostjo popravijo, ko na poti zavijemo v napa?no smer. So iskreni prijatelji, na katere se lahko zanesemo, saj ?elijo na?e dobro. V njihovem ?ivljenju najdemo zgled, v njihovih molitvah dobimo pomo? in prijateljstvo, z njimi se pove?emo v vez bratske ljubezni.

Svetost je pot in dar. Zatorej se lahko vpra?amo: ali se spomnim, da sem kot dar prejel Svetega Duha, ki me kli?e k svetosti in mi jo pomaga dose?i? Se Svetemu Duhu zahvalim za dar svetosti? ?utim bli?ino svetnikov, se z njimi pogovarjam in se nanje obra?am? Ali poznam zgodbo vsaj kak?nega med njimi? Za nas je dobro, ?e poznamo ?ivljenje svetnikov in dopustimo, da nas njihovi zgledi ganejo. Prav tako je dobro, da se nanje obra?amo v molitvi.

Marija, Kraljica vseh svetnikov, naj nam pomaga ?utiti veselje ob prejetem daru in naj v nas pove?a ?eljo po ve?nosti.