杏MAP导航

Iz 53,10-11

Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
?e dá svoje ?ivljenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podalj?al svoje dni,
Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki.
Za muko svoje du?e bo videl lu?, se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravi?ni slu?abnik
opravi?il ?tevilne,
njihove krivde bo nalo?il nase.

Heb 4,14-16

Imamo torej vzvi?enega vélikega duhovnika, ki je ?el skozi nebesa, Jezusa, Bo?jega Sina, zato se dr?imo veroizpovedi. Nimamo namre? vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti so?utja z na?imi slabostmi, temve? podobno preizku?enega v vsem, razen v grehu. Bli?ajmo se torej z zaupanjem prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in na?li milost za pomo? ob pravem ?asu.

Mr 10,35-45

Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »U?itelj, ho?eva, da nama stori?, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj ho?eta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti kr??ena s krstom, s katerim sem jaz kr??en?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz kr??en, bosta kr??ena; sede?ev na moji desnici ali na moji levici pa ne dodeljujem jaz, ampak so za tiste, ki jim je pripravljeno.« Ko je drugih deset to sli?alo, so se za?eli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi velika?i izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor ho?e postati velik med vami, naj bo va? stre?nik, in kdor ho?e biti prvi med vami, naj bo vsem slu?abnik. Saj tudi Sin ?lovekov ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ?ivljenje v odkupnino za mnoge.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sveti Janez Krizostom pravi: »Odlomek nas pou?uje, da naj ne i??emo privilegijev, ki jih lahko v kraljestvu dose?emo, ampak naj bomo pripravljeni umreti, da bi to dosegli« in nadaljuje, »da so bili apostoli takrat ?e nepopolni, bodisi ona dva, ki sta se hotela dvigniti nad ostalih deset, bodisi oni, ker so jima zavidali.« Sveti Ciril Aleksandrijski ima podobne misli: »U?enci so padli v ?love?ko slabost in so med sabo razpravljali, kdo med njimi je voditelj in zato najve?ji. To se je zgodilo in je bilo zapisano nam v korist. Kar se je torej zgodilo svetim apostolom, je za nas spodbuda k poni?nosti.« Sveti Avgu?tin k temu doda: »Samo s poni?nostjo se je mogo?e povzpeti v Gospodovo slavo.«

Misli Benedikta XVI.

V evangeljskem odlomku 29. nedelje med letom se Jezus predstavi kot slu?abnik in kot zgled za posnemat ter hodit za njim. Iz dogodka tretjega naznanila trpljenja, smrti in vstajenja Sina ?lovekovega, zelo o?itno izstopa prizor dveh Zebedejevih sinov, Jakoba in Janeza, ki sta ?e vedno sanjala o slavi ob Jezusu. Prosila sta ga namre?: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici« (Mr 10,37). Jezusov ugovor je bil silovit in njegovo vpra?anje nepri?akovano: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem?« (v. 38). Pomen je zelo jasen: kelih, je kelih trpljenja, ki ga je Jezus sprejel, da bi uresni?il O?etovo voljo, v slu?enju Bogu in bratom ter podaritvi samega sebe. Resni?na vera namre?  vna?a in razvija v vsakodnevnem ?ivljenju to logiko in ne svetnega stila gospodovanja in slave.

Jakob in Janez sta s svojo pro?njo pokazala, da nista razumela logike ?ivljenja, za katero je Jezus pri?eval. Za tisto logiko, kot pravi U?itelj, ki mora biti zna?ilna za u?enca tako v duhu kot v dejanjih. Napa?ne logike pa nista imela samo Zebedejeva sinova, saj, kakor pravi evangelist, je bilo z njo oku?enih tudi deset drugih apostolov, ki »so se vznejevoljili nad Jakobom in Janezom« (v. 41). Vznejevoljili so se zato, ker ni lahko vstopiti v evangeljsko logiko in zapustiti logiko gospodovanja ter slave. Sveti Janez Krizostom pravi, da so bili apostoli takrat ?e nepopolni, bodisi ona dva, ki sta se hotela dvigniti nad ostalih deset, bodisi oni, ker so jima zavidali (prim. Komentar k Mateju 65,4: PG 58,622). Sveti Ciril Aleksandrijski, ko razlaga isti odlomek iz evangelija po Luku, dodaja: »U?enci so padli v ?love?ko slabost in so med sabo razpravljali, kdo med njimi je voditelj in zato najve?ji. To se je zgodilo in je bilo zapisano nam v korist. Kar se je torej zgodilo svetim apostolom, je za nas spodbuda k poni?nosti« (Komentar k Luku 12,5,24: PG 72,912). Ta dogodek je dal Jezusu prilo?nost, da se je obrnil na vse u?ence in jih 'poklical k sebi', da bi jih privil k sebi ter jih oblikoval kot eno in nelo?ljivo telo s seboj in jim nakazal, po kateri poti naj gredo, da bodo pri?li do resni?ne slave, do Bo?je slave: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi velika?i izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor ho?e postati velik med vami, naj bo va? stre?nik, in kdor ho?e biti prvi med vami, naj bo vsem slu?abnik« (Mr 10,42-44).

Gospodovanje in slu?enje, sebi?nost in nesebi?nost, posedovanje in darovanje, dobi?ka?eljnost in zastonjskost; to so popolnoma nasprotujo?e si logike, ki se soo?ajo med sabo v vseh ?asih in krajih. Nobenega dvoma pa ni glede poti, ki jo je Jezus izbral, saj je takrat, kakor tudi danes u?encem, ne ka?e samo z besedami, ampak jo je on tudi konkretno ?ivel. To je tudi razlo?il: »Saj tudi Sin ?lovekov ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ?ivljenje v odkupnino za mnoge« (v. 45).

Homilija Benedikta XVI. med kanonizacijo Jakoba Berthieua, Pedra Calungsoda, Janeza Krstnika Piamarta, Marijo Gore Karmel Salles Barangueras, Marijo Cope, Kateri Tekakwitho, Anno Schäffer iz Mindelstettna, na 29. nedeljo med letom 21. oktobra 2012.
»Saj tudi Sin ?lovekov ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ?ivljenje v odkupnino za mnoge« (Mr 10,45). »Danes Cerkev ponovno poslu?a te Jezusove besede, ki jih je izrekel med svojo potjo proti Jeruzalemu, kjer se je dopolnila njegova skrivnost trpljenja, smrti in vstajenja. Te besede opi?ejo smisel Kristusovega poslanstva na zemlji, zaznamovanega z njegovim ?rtvovanjem, njegovo popolno podaritvijo. Na tretjo nedeljo v oktobru, ko se obhaja svetovni misijonski dan, Cerkev ?e bolj pozorno poslu?a te besede in po?ivlja zavest, da je vsa, v vsej svoji celoti, v nenehni slu?bi ?loveku in evangeliju, kakor je bil On, ki je sebe daroval tako, da je ?rtvoval svoje ?ivljenje«.

»Jakoba Berthieua, ki je bil rojen leta 1838 v Franci, je ?e zelo zgodaj osvojil Jezus Kristus, saj je v ?elji za zveli?anje du?, pustil ?upnijo, v kateri je deloval ter vstopil k jezuitom, kjer je hotel za ve?jo Bo?jo slavo prehoditi ves svet. Poslan je bil na otok Svete Marije in za tem na Madagaskar, kjer se je kot neutrudni pastir boril proti krivi?nosti, hkrati pa skrbel za uboge in bolne. V svojem delovanju, ko je postal ves vsem, je zajemal mo? iz molitve in ljubezni do Jezusovega Srca. Mu?eni?tvo je pretrpel leta 1896. Da bi njegova pripro?nja v tem Letu vere prinesla sadove Madagaskarju in afri?ki celini. Bog blagoslovi malga?ko ljudstvo!

»Pedro Calungsod se je rodil okoli leta 1654 na podro?ju Visayasa na Filipinih. Iz ljubezni do Kristusa se je pripravljal pri jezuitih, misijonarjih v njegovem kraju, da bi postal katehet. Pedro je nato ?e skupaj z drugimi mladimi katehisti spremljal p. Diega Luisa de San Vitoresa na marijanske otroke pri evangeliziranju kamoroskega ljudstva. Pedro je tu kljub te?avam in nevarnostim, pokazal z vztrajnim katehiziranjem ter s ?istim ?ivljenjem, globoko vero in dejavno ljubezen ter tako z evangeljskim ?ivljenjem pri?eval za Kristusa. Mu?eni?tvo je pretrpel 2. aprila 1672. Preden je umrl, mu je jezuitski pater ?e uspel dati odvezo. Da bi zgled in pogumno pri?evanje Pedra Calungsoda navdihovalo ljuba mi filipinska ljudstva za zavzeto oznanjevanje Bo?jega kraljestva in pridobivanje du? za Boga!

Janez Krstnik Piamarta, duhovnik iz ?kofije Brescia, je bil velik apostol dejavne ljubezni in mladine. Ta se je, gnan z neuni?ljivim zaupanjem v bo?jo previdnost ter z globoko dr?o ?rtvovanja, soo?il s te?avami in napori tako, da je ustanovil razli?na apostolska dela, med njimi Zdru?enje majhnih obrtnikov, zalo?ni?ko hi?o Queriniana, mo?ko redovno dru?bo Nazare?ke svete dru?ine ter ?ensko redovno dru?bo Gospodovih poni?nih slu?abnic. Janez Kristnik Piamart dejal se je rad zadr?eval pred Najsvetej?im zakramentom, premi?ljeval Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje in iz tega zajemal duhovno mo? za ponovna osvajanja ?love?kih src, posebej mladih, da bi jih z vedno novimi pastoralnimi pobudami pripeljal do izvirov ?ivljenja.

Daj nam svoje usmiljenje Gospod, vate zaupamo. Te besede veljajo za redovnico Marijo Gore Karmel Salles Barangueras, ustanoviteljico sestrske kongregacije, ki se posve?a pou?evanju. Njeno vzgojno delo, izro?eno v varstvo Brezmade?ne Device, ?e vedno prina?a med mladimi, preko velikodu?nega prizadevanja njenih duhovnih h?era, ki se kakor ona izro?ajo v roke Boga, ki vse zmore, ?tevilne sadove.

Sedaj bi predstavil Marijo Cope, ki se je rodila 1838 v Heppenheimu v Nem?iji. Ko ji je bilo eno leto, so jo prinesli v Zdru?ene Dr?ave Amerike.  Leta 1862 je vstopila v tretji Fran?i?kov red. Kot vrhovna predstojnica je sprejela klic, naj gre skrbeti za gobavce na Havaje in nazadnje na otok Molokai, kjer je prav tako v nesebi?ni skrbi za dekleta, katerih star?i so bili gobavci in za ?ene, odprla hi?o. Nato pa je zadnja leta njegovega ?ivljenja, skrbela za patra Damijana de Veustera. Ona je svetal ter trden zgled najbolj?e katoli?ke tradicije slu?enja sestram in duha njenega dragega svetega Fran?i?ka.

Kateri Tekakwitha se je rodila v dana?nji zvezni dr?avi New York leta 1656 o?etu Mohavku in materi Christian Algonquin, ki ji posredovala smisel za ?ivega Boga. Pri Kateri naredi na nas poseben vtis, kako je v njenem ?ivljenju delovala bo?ja milost in sicer brez kak?ne zunanje pomo?i ter kako se je pogumno odlo?ila za poklicanost, ki je za njeno kulturo zelo nenavadna. Sveta Kateri, zavetnica Kanade ter prva Indijanka svetnica, izro?amo ti prenovo vere med 'prvotnimi ljudstvi' ter v vsej Severni Ameriki. Bog blagoslovi 'prvotna ljudstva'.

Anna Schäffer iz Mindelstettna je v mladosti nameravala vstopiti v red misijonark. Ker je bila iz skromnega stanu, si je hotela prislu?iti doto, s katero bi bila sprejeta v samostan. Pri delu pa je do?ivela te?ko nesre?o, zaradi katere je vse ?ivljenje ostala priklenjena na posteljo. Da bi njen apostolat molitve in trpljenja, ?rtve in zado??evanja, postal svetel zgled za vernike njene domovine in bi njena pripro?nja po?ivila kr??ansko gibanje 'hospic' pri njegovem dobrodelnem slu?enju.

Dragi bratje in sestre! Ti novi svetniki, tako razli?ni po izvoru, jeziku narodu in dru?benem stanu, so sedaj zdru?eni s celotnim Bo?jim ljudstvom pri zveli?avni skrivnosti Kristusa, Odre?enika. Skupaj z njimi tudi mi, zbrani s sinodalnimi o?eti, ki so pri?li z vseh koncev sveta, z besedami psalma potrdimo Gospodu, 'da je on na?a pomo? in na?a obramba' in ga prosimo: 'Tvoja ljubezen Gospod, naj bo nad nami, saj zaupamo vate' (Ps 33(32), 20-22). Naj pri?evanje novih svetnikov, njihova velikodu?na podaritev ?ivljenja iz ljubezni do Kristusa, spregovorili vsej Cerkvi in naj jo njihova pripro?nja po?ivi in podpira pri njenem poslanstvu oznanjanja evangelija vsemu svetu.«

Misli pape?a Fran?i?ka

Homilija, nedelja, 18. oktober 2015
Homilija med potem, ko je razglasil za svetnike , ter

Svetopisemska berila nam danes predstavljajo temo slu?enja in nas kli?ejo k hoji za Jezusom po poti poni?nosti in kri?a. Prerok Izaija je orisal podobo Jahvejevega slu?abnika (Iz 53, 10-11) ter njegovo poslanstvo zveli?anja. Gre za osebnost, ki se ne more hvaliti z znamenitim rodovnikom, je zani?evan, vsi se ga izogibajo, izku?en v trpljenju. Ne pripisujejo mu nobenih veli?astnih del, niti slavnih govorov, a s svojo poni?no, tiho navzo?nostjo ter s trpljenjem izpolni Bo?ji na?rt. Svoje poslanstvo uresni?uje s prena?anjem trpljenja, kar mu omogo?a razumeti trpe?e ter prena?ati breme krivd drugih in se zanje pokoriti. Izob?enje in trpljenje, ki ga je Gospodov slu?abnik prena?al vse do smrti, se poka?e rodovitno do te mere, da je odkupil in re?il mno?ice.

Jezus je Gospodov slu?abnik. Njegovo ?ivljenje in njegova smrt sta v celoti posve?ena slu?enju (Flp 2,7) sta vzrok na?ega zveli?anja in sprave ?love?tva z Bogom. Kerigma, srce evangelija, potrjuje, da so se v njegovi smrti in vstajenju izpolnile prerokbe Gospodovega slu?abnika. Sv. Matej pripoveduje prizor, ko se Jezus spoprime z Jakobom in Janezom, ki sta s podporo njune matere hotela sedeti na njegovi desnici in na njegovi levici v Bo?jem kraljestvu. Zahtevala sta torej ?astna sede?a, slede? svoji lastni predstavi o hierarhiji kraljestva. Vizija znotraj katere se gibljeta, se izka?e ?e vedno oku?ena s sanjami zemeljskega uresni?enja. Jezus je torej dal prvi 'mo?an sunek' temu prepri?anju u?encev tako, da je opozoril na svojo pot tu na zemlji: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, sede?ev na moji desnici ali na moji levici pa ne dodeljujem jaz, ampak so za tiste, ki jim je pripravljeno« (vv. 39-40). S podobo keliha jima je zagotovil mo?nost, da bosta v polnosti pridru?ena njegovi usodi trpljenja, ne da bi jima kljub temu zagotovil ?astnih sede?ev v njegovi bli?ini. Njegov odgovor je torej povabilo k hoji za njim po poti ljubezni in slu?enja ter zavrnitev posvetne sku?njave po prednja?enju in ukazovanju drugim.

U?enci pa so pred ljudmi, ki se prepirajo, da bi dosegli oblast in uspeh, ki se ka?ejo, ho?ejo pokazati na svoje zasluge…, u?enci so poklicani delati nasprotno. Zato jih opozarja: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi velika?i izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor ho?e postati velik med vami, naj bo va? stre?nik, in kdor ho?e biti prvi med vami, naj bo vsem slu?abnik« (vv. 42-44). S temi besedami naka?e slu?enje kot stil avtoritete v kr??anski skupnosti. Kdor slu?i drugim in sicer v resnici brez presti?a, izvaja pravo oblast v Cerkvi. Jezus nas vabi k spremembi miselnosti, da preidemo od pohlepa po oblasti k veselju ne izstopanja in slu?enja, da izkoreninimo nagon po nadvladi nad drugimi in za?nemo izvajati krepost poni?nosti.

In potem ko je predstavil model, ki ga ni za posnemat, je ponudil samega sebe kot ideal, na katerega se je potrebno sklicevati. V U?iteljevi dr?i bo skupnost na?la spodbudo za nov pogled na ?ivljenje: »Saj tudi Sin ?lovekov ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ?ivljenje v odkupnino za mnoge« (v. 45). V svetopisemskem izro?ilu je Sin ?lovekov tisti, ki je prijel od Boga »oblast, slavo in kraljestvo« (Dan 7,14). Jezus napolni to podobo z novim pomenom in natan?no navede, da ima On oblast kot slu?abnik, slavo, ker je sposoben poni?anja, kraljevo avtoriteto, ker je pripravljen na popolno podaritev ?ivljenja. On dejansko s svojim trpljenjem ter smrtjo zasede zadnji sede?, s tem dose?e v slu?enju najve?, kar je mo?no in to podari svoji Cerkvi.

Obstaja nezdru?ljivost med na?inom razumevanja oblasti po posvetnih kriterijih, in poni?nim slu?enjem, ki bi moral biti zna?ilen za oblast, kakor jo je u?il in dal za to zgled Jezus. Nezdru?ljivost med ambicioznostjo, stremu?tvom ter hojo za Kristusom, nezdru?ljivost ?asti, uspeha, ugleda, zemeljskega zmagoslavja z logiko kri?anega Kristusa.  Obstaja pa zdru?ljivost med Jezusom, 'izku?enim v trpljenju' in na?im trpljenjem. Na to nas spominja pismo Hebrejcem, ki predstavi Kristusa kot velikega duhovnika, ki z nami deli vso ?love?ko pogojenost, razen greh: »Nimamo namre? vélikega duhovnika, ki ne bi mogel imeti so?utja z na?imi slabostmi, temve? podobno preizku?enega v vsem, razen v grehu« (Heb 4,15). Jezus predvsem izvaja duhovni?tvo usmiljenja in so?utja. On je neposredno okusil na?e te?ave, od znotraj pozna na?o ?love?ko pogojenost. To pa, da ni okusil greha, pa ga ne ovira, da bi ne razumel gre?nikov. Njegova slava ni ?astihlepje ali hlepenje po nadvladi, ampak je slava ljubiti ljudi, prevzeti in deliti z njimi njihovo slabost ter jim ponuditi milost, ki ozdravlja, torej z brezmejno ne?nostjo spremljati njihovo mu?no pot.

Vsakdo izmed nas, v kolikor je kr??en, je s svojim lastnim dele?em udele?en pri Kristusovem duhovni?tvu: verni laiki pri skupnem duhovni?tvu, duhovniki pri slu?benem duhovni?tvu. Tako lahko vsi prejmemo karitativno ljubezen, ki izhaja iz njegovega odprtega Srca, bodisi za nas same, bodisi za druge in tako postanemo 'kanali' njegove ljubezni, njegovega so?utja, ?e posebej do tistih v bole?inah, v stiskah, v obupu ali v osamljenosti.

Tisti, ki so bili danes razgla?eni za svetnike, so neprenehoma s poni?nostjo in karitativno ljubeznijo slu?ili bratom ter tako posnemali bo?anskega U?itelja. Sv. je bil gore? ?upnik, vedno pozoren do potreb ljudi, ?e posebej do krhkosti mladih. Vsem je vneto lomil kruh Besede in postal dobri Samarijan za najbolj potrebne.

je zajemajo? v molitvi in zrenju, v prvi osebi z veliko poni?nostjo slu?ila zadnjim, s posebno pozornostjo otrokom reve?ev in bolnikom.

Sveta zakonca sta to kr??ansko slu?enje ?ivela v dru?ini ter dan za dnem ustvarjala vere in ljubezni polno okolje, v katerem so zrasli poklici h?era, med katerimi sv. Terezije Deteta Jezusa.

Svetlo pri?evanje teh novih svetnikov nas spodbuja k vztrajanju na poti veselega slu?enja bratom, zaupajo? v Bo?jo pomo? in materino Marijino varstvo. Iz nebes sedaj bedijo nad nami in nas podpirajo s svojo mogo?no pripro?njo.

Angel Gospodov, nedelja, 21. oktober 2018

Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nji evangeljski odlomek (prim. Mr 10,35-45) opisuje Jezusa, ki ?e enkrat in z veliko potrpe?ljivostjo sku?a »popraviti« svoje u?ence, saj jih spreobra?a iz miselnosti sveta v Bo?jo miselnost. Prilo?nost za to sta mu dala brata Jakob in Janez, dva izmed prvih, ki jih je Jezus sre?al in jih poklical naj hodijo za njim. Veliko poti sta ?e napravila z njim ter pripadata skupini dvanajsterih apostolov. Zato sta se, medtem ko so na poti proti Jeruzalemu, kjer naj bi, kakor u?enci z nemirom pri?akujejo, kon?no ustanovil Bo?je kraljestvo, brata opogumila in na u?itelja naslovila svojo pro?njo. Pribli?ala sta se mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« (v. 37).

Jezus ve, da Jakoba in Janeza po?ivlja veliko navdu?enje do njega in za zadevo kraljestva, ve pa tudi, da so njuna pri?akovanja in njuna gore?nost oku?ena s posvetnim duhom, z duhom sveta. Zato je odgovoril: »Ne vesta, kaj prosita« (v. 38). Medtem ko sta ona dva govorila o »prestolih slave«, na katerih sedeti ob Kristusu Kralju, On govori o kelihu, ki ga je potrebno piti, ter o krstu, ki ga je potrebno prijeti, torej o svojem trpljenju in smrti. Jakob in Janez ?e vedno ciljajo? na hoteni privilegij, z zaletom pravita »da«: »Moreva!« Jezus jima v naprej napove, da bosta njegov kelih pila in prejela njegov krst, kar pomeni, da bosta tudi onadva kakor tudi drugi apostoli, soudele?ena pri njegovem kri?u, ko bo pri?la njuna ura. Zato Jezus zaklju?i: »Sede?ev na moji desnici ali na moji levici pa ne dodeljujem jaz, ampak so za tiste, ki jim je pripravljeno« (v. 40). Kot bi rekel, sedaj hodita za menoj ter se u?ita pot ljubezni »na kateri se izgublja«, za nagrado pa bo poskrbel nebe?ki O?e. Na poti ljubezni se vedno izgublja, kajti ljubiti pomeni opustiti sebi?nost, usmerjenost nase, da bi slu?ili drugim.

Jezus je zatem opazil, da se je drugih deset apostolov jezilo na Jakoba in Janeza in s tem razkrilo svojo isto posvetno miselnost. S tem mu je bilo ponujeno izhodi??e za lekcijo, ki velja za kristjane vseh ?asov, tudi za nas: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje narodov, gospodujejo nad njimi in da njihovi velika?i izvajajo nad njimi oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor ho?e postati velik med vami, naj bo va? stre?nik, in kdor ho?e biti prvi med vami, naj bo vsem slu?abnik« (v. 42). To je pravilo kristjanov. U?iteljevo sporo?ilo je jasno. Medtem ko si velika?i sveta gradijo »prestole« za lastno oblast, Bog izbere neudoben prestol, kri?, s katerega se kraljuje tako, da se da ?ivljenje. »Sin ?lovekov«, pravi Jezus, »ni pri?el, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje ?ivljenje v odkupnino za mnoge« (v. 45).

Pot slu?enja je naju?inkovitej?e zdravilo proti bolezni iskanja prvih mest. To je zdravilo za povzpetnike, iskalce prvih mest, ki oku?uje ?tevilne ?love?ke kontekste in ne prizana?a kristjanom, Bo?jemu ljudstvu in tudi cerkveni hierarhiji. Zato kot Kristusovi u?enci sprejmimo ta evangelij kot klic k spreobrnjenju, da bomo s pogumom in velikodu?nostjo pri?evali Cerkev, ki se sklanja k nogam zadnjih, da bi jim z ljubeznijo in preprostostjo slu?ila.

Devica Marija, ki je v polnosti in poni?nosti sprejela Bo?jo voljo, naj nam pomaga z veseljem hoditi za Jezusom po poti slu?enja, torej najodli?nej?i poti, ki vodi v nebo.

Angel Gospodov, nedelja, 17. oktober 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?njega bogoslu?ja (Mr 10,35-45) pripoveduje, kako sta dva u?enca Jakob in Janez vpra?ala Gospoda, da bi nekega dne sedela ob Njem v slavi, da bi bila kot prva ministra, nekaj tak?nega. Drugi u?enci so ju sli?ali in bili ogor?eni. Na tej to?ki jim Jezus s potrpe?ljivostjo ponudi velik nauk.  To je ta (nauk), da se prave slave ne dose?e s tem, da se povzdigne nad druge, temve? da se ?ivi isti krst, ki ga bo On, Jezus prejel malo za tem v Jeruzalemu, to je kri?. Kaj se ?eli s tem re?i? Beseda krst pomeni potopitev. S svojim trpljenjem se je Jezus potopil v smrt in daroval svoje ?ivljenje, da bi nas re?il. Njegova slava, Bo?ja slava je torej ljubezen, ki postane slu?enje in ne oblast, ki hlepi po nadvladi. Zato je Jezus to sklenil reko? svojim kakor tudi nam: »Kdor ho?e postati velik med vami, naj bo va? stre?nik« (Mr 10,43). Da bi postali veliki, morate hoditi po poti slu?enja, slu?iti drugim.

Smo pred dvema razli?nima logikama. U?enca se ho?eta pokazati in Jezus se ho?e potopiti. Ustavimo se pri teh dveh glagolih. Prvi je pokazati se. Kaj ho?e re?i? Izra?a tisto posvetno miselnost, ki nas vedno sku?a, naj ?ivimo vse stvari, celo odnose, da bi pove?ali svoje hlepenje povzpeti se po stopnicah uspeha in dosegli pomembna mesta. Iskanje osebnega ugleda lahko postane bolezen duha tako, da se skriva za dobrimi nameni, ko na primer v ozadju dobrega, ki ga delamo in pridigamo, i??emo v resnici same sebe in lastno uveljavljanje, da mi napredujemo, se povzpenjamo. To vidimo tudi v Cerkvi. Kolikokrat mi kristjani, ki moramo biti slu?abniki, i??emo, da bi se povzpeli, napredovali.  Zato je vedno pomembno, da preverimo resni?ne namene srca z vpra?anjem: »Zakaj ?e naprej opravljam to delo, to odgovornost? Da ponudim slu?enje ali, da bom opa?en, hvaljen in bom prijel pohvale?« Tej posvetni logiki Jezus zoperstavi svojo. Namesto, da bi se povzdigovali nad drugimi, se moramo spustiti s podstavka in slu?iti. Namesto preka?ati druge, se potopiti v ?ivljenja drugih.

V programu »Po njegovi podobi« sem videl slu?enje Karitas, da ne bi nikomur primanjkovala hrana. Poskrbeti za druge, ?e so la?ni. Poskrbeti za potrebe drugih. Danes so mnogi pomo?i, zlasti po pandemiji ?e bolj. Opazovati in se poni?ati v slu?enju in ne iskati povzpetni?tva zaradi lastne slave.

Poglejte torej drugi glagol: potopiti se. Jezus od nas zahteva, da se potopimo. Kako naj se potopimo? Potopimo se tam, kjer vidimo lakoto, mi pa se potopimo s so?utnostjo k lakoti tolikih ljudi. Ko smo pred jedjo, ki je Bo?ja milost, da mi lahko jemo, je toliko ljudi, ki dela, a ne uspe imeti dovolj hrane za ves mesec. Pomislimo na to. Potopiti se s so?utnostjo, to ni podatek iz enciklopedije, toliko je la?nih, saj so osebe in jaz imam so?utje do oseb. (Potopimo se) s so?utnostjo  v ?ivljenje tistih, ki jih sre?ujemo, kakor je to storil Jezus z nami, z vsakim od nas. Glejmo Gospoda Kri?anega potopljenega vse do konca v na?o ranjeno zgodovino in bomo odkrili na?in, s katerim deluje Bog. Videli bomo, da On ni ostal tam zgoraj v nebesih, da bi nas gledal odzgoraj, temve? se je poni?al in nam umil noge. Bog je ljubezen in ljubezen je poni?na, se ne povi?uje, ampak se spu??a nizko, kakor de?, ki pada na zemljo in prina?a ?ivljenje. Pri?el je v ni?ino, da bi slu?il. Toda kaj storiti, da se bomo podali v isto smer kot Jezus, da bomo pre?li iz pokazati se v potopiti se, iz posvetne miselnosti biti ugleden v kr??ansko miselnost slu?iti. Potrebno je prizadevanje, a ne zadostuje. Sami bomo to zelo te?ko dosegli, toda v sebi imamo mo?, ki nam bo pomagala. To je (mo?) krsta, tista potopitev v Jezusa, ki smo jo ?e prejeli po milosti in nas usmerja, nas spodbuja, da hodimo za Njim, da ne i??emo svojega interesa, temve? se podamo v slu?enje. To je milost, je ogenj, ki ga je Sveti Duh pri?gal v nas in ki ga je potrebno po?ivljati. Danes prosimo Svetega Duha, da obnovi v nas milost krsta, potopitev v Jezusa, v njegov na?in biti, da bi ?e bolj slu?ili, da bi bili slu?abniki kot je bil On z nami.

In molimo Marijo, njo, ki kljub temu, da je bila najve?ja, ni iskala tega, da bi izstopala, temve? je bila poni?na Gospodova dekla in je vsa potopljena v to, da slu?i nam, naj nam pomaga, da bomo sre?ali Jezusa.