杏MAP导航

Mdr 7,7-11

Zato sem molil, in dana mi je bila preudarnost,
klical sem, in name je pri?el duh modrosti.
Bolj sem jo cenil kakor ?ezla in prestole,
v primerjavi z njo sem imel bogastvo za prazen ni?.
Niti z neprecenljivim draguljem je nisem primerjal,
saj je v njenih o?eh vse zlato le kup?ek peska
in srebro se nasproti njej ?teje za blato.
Bolj kot zdravje in lepo postavo sem jo vzljubil;
sklenil sem, da jo bom raje imel kakor lu?,
ker njen sijaj nikdar ne ugasne.
Hkrati z njo so pri?le k meni vse dobrine,
v njenih rokah neizmerno bogastvo.

Heb 4,12-13

?iva je namre? Bo?ja beseda in u?inkovita in ostrej?a kakor vsak dvorezen me? in prodre do lo?itve du?e in duha, tudi do sklepov in mozga, in presoja misli in namene srca. In ni je stvari, ki bi bila nevidna pred njim, ampak je vse razgaljeno in odkrito o?em njega, ki mu bomo morali dati odgovor.

Mr 10,17-30

Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vpra?al: »Dobri u?itelj, kaj naj storim, da bom dele?en ve?nega ?ivljenja?« Jezus mu je rekel: »Kaj govori?, da sem dober?! Nih?e ni dober razen enega, Boga! Zapovedi pozna?: Ne ubijaj! Ne pre?u?tvuj! Ne kradi! Ne pri?aj po krivem! Ne goljufaj! Spo?tuj o?eta in mater!« Ta mu je rekel: »U?itelj, vse to sem izpolnjeval od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar ima?, in daj ubogim, in imel bo? zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je ?alosten od?el; imel je namre? veliko premo?enje.

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim u?encem: »Kako te?ko bodo tisti, ki imajo bogastvo, pri?li v Bo?je kraljestvo!« U?enci so se ?udili njegovim besedam. Jezus pa je znova spregovoril in rekel: »Otroci, kako te?ko je priti v Bo?je kraljestvo! La?e gre kamela skozi ?ivankino uho, kakor bogata? pride v Bo?je kraljestvo.« Ti pa so ?e bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more zveli?ati?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogo?e, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogo?e.« Peter pa mu je za?el govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in ?li za teboj.« Jezus je rekel: »Resni?no, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hi?o ali brate ali sestre ali mater ali o?eta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem ?asu sredi preganjanja, prejel stokrat toliko hi?, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa ve?no ?ivljenje.

Razlaga cerkvenih o?etov

Sveti Hilarij iz Poitiersa in sv. Efrem Sirski pravita: »?e u?love?enja ne razumemo v polnosti, je zelo verjetno, da bodo zmotni ?love?ki kriteriji o dobroti. Jezus ne bi zavrnil naziva 'dober', ?e bi bil namenjen njemu kot Bogu. Mladeni? spra?uje stvarnika ve?nega ?ivljenja, vendar izhaja iz napa?ne predpostavke, saj ne ve, da je ta v resnici u?love?eni Bog.« Sv. Hilarij in sv. Hieronim nadaljujeta: »Ta zmotni predsodek je ?e v naprej zaprl pot odgovoru.« Sv. Hilarij ?e dodaja, »da odlomek predstavlja Jezusa, ne samo kot u?itelja postave temve? tudi kot Gospoda.« Origen pravi: »Dobrota zna?ilna za stvaritev se bolje razume, ?e je postavljena v odnos z neprimerljivo dobroto Troedinega Boga.« Sv. Hieronim ponovno poudari: »Kdor ne sprejme Kristusa kot Gospoda, ga ne more pozdraviti s pridevkom 'dober'.« Sveti Klemen Aleksandrijski takole razlaga: »Prilika pou?uje bogate, da ne smejo zveli?anja pustiti ob strani, kakor, da so ?e obsojeni, niti da morajo vre?i bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovra?nega ?ivljenju, ampak da se morajo nau?iti kako uporabljati bogastvo in tako dose?i ?ivljenje.«

Misli Benedikta XVI.

»Kaj naj storim, da bom dele?en ve?nega ?ivljenja?« S tem vpra?anjem se za?enja kratek pogovor, zapisan v evangeljskem odlomu dana?nje nedelje, med nekom, drugje je omenjen kot bogati mladeni?, in Jezusom (prim. Mr 10,17-30). Nimamo veliko podrobnosti o tej neznani osebnosti. Iz nekaterih potez pa kljub temu lahko zaznamo njegovo iskreno ?eljo, biti dele?en ve?nega ?ivljenja tako, da bi po?teno in krepostno ?ivel na zemlji. Pozna namre? zapovedi in jih vse od svojega otro?tva zvesto spolnjuje. Pa vendar vse to, kar je seveda pomembno, ne zado??a, saj mu Jezus pravi, da mu eno manjka, tisto bistveno. Potem ko je bo?ji U?itelj videl, da je dobro pripravljen, ga je vzljubil in mu predlagal kvalitativni preskok, ga poklical k juna?ki svetosti. Od njega je namre? zahteval, naj pusti vse, da bo lahko hodil za njim: »Prodaj, kar ima?, in daj ubogim... nato pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10,21).

»Pridi in hôdi za menoj!« To je kr??anska poklicanost, ki izvira iz predloga Gospodove ljubezni in se lahko uresni?i samo preko odgovora, ki prav tako izhaja iz ljubezni. Jezus vabi svoje u?ence k popolni podaritvi svojega ?ivljenja, brez prera?unavanja ali se spla?a in z brezpogojnim zaupanjem v Boga. Svetniki sprejmejo to zahtevno povabilo ter stopijo z poni?no u?ljivostjo na pot hoje za kri?anim in vstalim Kristusom. Njihova popolnost, po logiki vere, ki pa je v?asih ?love?ko nerazumljiva, je v tem, da ne postavljajo ve? v sredi??e sebe, temve? v izbiri iti proti toku ?ivijo po evangeliju.

V evangeliju dana?nje nedelje (Mr 10,17-30) je osnovna tematika bogastvo. Jezus u?i, da je za bogatega te?ko vstopiti v Bo?je kraljestvo, ni pa nemogo?e, saj lahko Bog osvoji srce osebe, ki ima veliko dobrin in jo potisne k solidarnosti in k delitvi s tistimi, ki jih potrebujejo, z revnimi in tako vstopiti v logiko darovanja. Na ta na?in vstopi oseba na pot Jezusa Kristusa, ki je, kot pi?e apostol Pavel, 'zaradi vas postal ubog, ?eprav je bil bogat, da bi vi po njegovem ubo?tvu obogateli' (2Kor 8,9).

Kakor se pogosto dogaja v evangelijih, se vse za?ne s sre?anjem; tokrat Jezusa z nekom, 'ki je imel veliko premo?enje' (Mr 10,22). Ta je od svoje mladosti zvesto izpolnjeval vse zapovedi Bo?je postave, a ?e ni na?el resni?ne sre?e. Zaradi tega je vpra?al Jezusa, kaj storiti, 'da bom imel ve?no ?ivljenje' (Mr 10,22). Po eni strani ga je, kakor vse, privla?ila polnost ?ivljenja, po drugi strani pa je, navajen zana?ati se na lastno bogastvo, mislil, da si je mogo?e tudi ve?no ?ivljenje na nek na?in 'pridobiti'. Morda s spolnjevanjem kak?ne posebne zapovedi. Jezus je spoznal globoko ?eljo, ki je v tej osebi in se je, kot omenja evangelist, z ljube?im pogledom ozrl nanj, z Bo?jim pogledom (prim v. 21). Jezus pa je tudi razumel, v kateri to?ki je ta ?lovek slaboten in to je ravno navezanost na svoje dobrine. Zato mu je predlagal, naj da vse ubogim, tako da njegov zaklad, torej njegovo srce, ne bo ve? na zemlji, temve? v nebesih in dodal: 'Pridi! Hôdi za menoj!' (v. 22). Ta pa, namesto, da bi z veseljem sprejel Jezusovo povabilo, je ?alosten od?el (prim. v. 23), ker se ni uspel odtrgati od svojega bogastva, ki mu ne bo moglo nikoli dati sre?e in ve?nega ?ivljenja.

Na tej to?ki Jezus da svojim u?encem in tudi danes nam, svoj poduk: 'Kako te?ko bodo tisti, ki imajo bogastvo, pri?li v Bo?je kraljestvo!' (v. 23). U?enci so se ob teh besedah ?udili, ?e bolj pa potem, ko je Jezus dodal: 'La?e gre kamela skozi ?ivankino uho, kakor bogata? pride v Bo?je kraljestvo.' Ko jih je videl, da so strmeli, je rekel: 'Pri ljudeh je to nemogo?e, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogo?e' (prim. vv. 24-27). Sveti Klemen Aleksadrijski takole razlaga: 'Prilika pou?uje bogate, da ne smejo zveli?anja pustiti ob strani, kakor, da so ?e obsojeni, niti da morajo vre?i bogastvo v morje ali ga obsoditi kot zahrbtnega in sovra?nega ?ivljenju, ampak da se morajo nau?iti kako uporabljati bogastvo in tako dose?i ?ivljenje' (Kateri bogata? se bo zveli?al? 27,1-2).

Jezus torej lahko resni?no zagotavlja sre?no bivanje in ve?no ?ivljenje, vendar pa po druga?ni poti, kot si je predstavljal bogat mladeni?. Ne namre? po poti dobrega dela, ki izhaja iz spolnjevanja zapovedi, temve? po izbiri 'Bo?jega kraljestva', ki je dragocen biser, za katerega je vredno prodati vse, kar kdo ima (prim. Mt 13,45-46).  Bogati mladeni? ni uspel narediti tega koraka. Kljub Kristusovemu ljube?emu pogledu (prim. Mr 10,21), pa se njegovo srce ni uspelo odtrgati od stvari, ki jih je imel. Za tem je sledil Jezusov poduk u?encem: »Kako te?ko bodo tisti, ki imajo bogastvo, pri?li v Bo?je kraljestvo!« (Mr 10,23). Zemeljsko bogastvo namre? zaposluje in obremenjuje ?lovekov razum ter srce. Jezus ne pravi, da je bogastvo slabo, ampak da oddaljuje od Boga, ?e ni, ?e tako re?emo, investirano za Bo?je kraljestvo, torej porabljeno kot pomo? tistemu, ki ?ivi v rev??ini.

Razumevanje tega je sad modrosti, o kateri govori prvo berilo. Dragocenej?a je od srebra in zlata, celo od lepote ali zdravja in celo od lu?i, ker njen plamen ne pozna pojemanja (prim. Mdr 7,10). Seveda te modrosti ne moremo razumeti samo kot intelektualno razse?nost. Je veliko ve?, je modrost srca, kakor pravi Psalm 89. Je dar, ki prihaja od zgoraj (prim. Jn 3, 17), od Boga in se jo pridobi z molitvijo (prim. Mdr 7,7). Modrost ni dale? od ?loveka, je blizu njegovega srca (prim. 5Mz 30,14). To je namre? postava prve zaveze, ki jo je Bog po Mojzesu sklenil z Izraelom. Deset zapovedi vsebuje Bo?jo Modrost. Ravno zato je Jezus v evangeliju zatrdil, da je za 'vstop v ?ivljenje' potrebno spo?tovati zapovedi (prim. Mr 10,19). Potrebno je, vendar pa ni zadosti. Saj, kakor pravi sv. Pavel, zveli?anje ne prihaja iz postave, temve? iz milosti. Sveti Janez pa spominja, da je bila postava dana po Mojzesu, medtem ko sta milost in resnica pri?li po Jezusu Kristusu (prim. Jn 1,17). Da bi dosegli zveli?anje, se je potrebno v veri odpreti Kristusovi milosti. Ta pa vsakemu, ki se nanj obrne, postavi zahteven pogoj: »Pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10,21).

V zgodovini Cerkve je veliko zgledov bogatih oseb, ki so lastne dobrine upravljale na evangeljski na?in in dosegle svetost. Pomislimo samo na sv. Fran?i?ka, na sveto Elizabeto Ogrsko ali na sv. Karla Boromejskega. Devica Marija, Sede? Modrosti, naj nam pomaga z veseljem sprejeti Jezusovo povabilo, da bomo vstopili v polnost ?ivljenja.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 11. oktober 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan. Dana?nji evangelij, ki je iz 10. poglavja Markovega evangelija, je sestavljen iz treh prizorov, ki jim dajejo ton trije Jezusovi pogledi.

Prvi prizor predstavlja sre?anje med U?iteljem in nekom, ki je v vzporednem odlomku v Matejevem evangeliju poistoveten z 'mladeni?em'. Ta je pritekel k Jezusu, pokleknil pred njim in ga imenoval 'Dobri u?itelj'. Vpra?al ga je: »Kaj naj storim, da bom dele?en ve?nega ?ivljenja?, torej sre?e.« (Mr 10,17). 'Ve?no ?ivljenje' ni samo ?ivljenje 'onkraj', temve? je polno, izpolnjeno, brezmejno ?ivljenje. Kaj moramo torej storiti, da ga dose?emo? Jezusov odgovor povzame zapovedi, ki se nana?ajo na ljubezen do bli?njega. Glede tega se temu mladeni?u ni moglo ni? o?itati. O?itno pa je, da mu izpolnjevanje zapovedi ni zadostovalo, ni mu pote?ilo njegove ?elje po polnosti. Jezus je zaznal to ?eljo, ki jo je mladeni? nosil v srcu, zato se je njegov odgovor spremenil v 'ljube? pogled', poln ne?nosti in naklonjenosti. Tako pravi evangelij: »ozrl se je vanj, ga vzljubil« ( v. 21). Zavedal se je, da je dober fant. Jezus pa je tudi razumel, kje je ?ibka to?ka njegovega sogovornika, in mu je podal konkreten predlog, torej dati vse kar ima ubogim in iti za njim. Ta mladeni? pa je imel razdeljeno srce med dva gospodarja, med Bogom in denarjem in je ?alosten od?el. To razodeva, da ne moreta ?iveti skupaj vera in navezanost na bogastvo. Tako je na koncu za?etno mladeni?evo navdu?enje ugasnilo v nesre?i propadle hoje (za Jezusom).

V drugem prizoru evangelist usmeri pozornost na Jezusove o?i. Tokrat gre za zami?ljen pogled, za opozorilo. Tako pravi: »Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim u?encem: »Kako te?ko bodo tisti, ki imajo bogastvo, pri?li v Bo?je kraljestvo!« (v. 23). Za?udenim u?encem, ki so se spra?evali: »Kdo se potem more zveli?ati?« (v. 26), je Jezus odgovoril s opogumljajo?im pogledom, torej s tretjim pogledom in rekel, da je zveli?anje » nemogo?e ljudem, ne pa Bogu!« (v. 27). ?e se zaupamo Gospodu, lahko gremo preko vseh preprek, ki nas ovirajo pri hoji za njim po poti vere. Zaupati se Gospodu. On nam bo dal mo?, On nam da zveli?anje, On nas spremlja na poti.

Tako smo pri?li do tretjega prizora, do tiste slovesne Jezusove izjave: »Resni?no, povem vam, kdor pusti vse zato, da bo hodil za menoj, bo imel v prihodnjem veku ve?no ?ivljenje, in stokratno povrnjeno ?e tukaj. V tem ' stokratno' so stvari, ki jih je nekdo prej imel in jih je zapustil, ki pa jih je na?el neskon?no pomno?ene. Kdor se re?i dobrin, prejme v zamenjamo u?ivanje resni?ne dobrine, kdor se osvobodi su?nosti stvari, pridobi svobodo v slu?enju za ljubezen, kdor se odpove posedovanju stvari, pride do veselja darovanja. To je to, kar je Jezus dejal: »Ve?je veselje je v dajanju kot v prejemanju.«

Mladeni? ni pustil, da bi ga osvojil Jezusov ljube?i pogled in tako mu ga ni mogel vrniti. Samo ?e s poni?no hvale?nostjo sprejmemo Gospodovo ljubezen, se re?imo zapeljevanja malikov in slepote na?ih utvar. Denar, u?itek, uspeh o?arajo, a zatem razo?arajo. Obljubljajo ?ivljenje, a povzro?ijo smrt. Jezus od nas zahteva, da se odtrgamo od tega la?nega bogastva in vstopimo v resni?no, polno pristno in svetlo ?ivljenje. Vpra?am vas mlade, fante in dekleta, ki ste sedaj na trgu: »Ste za?utili Jezusov pogled na sebi? Kaj mu ?elite odgovoriti? ?elite zapustiti ta trg z veseljem, ki nam ga daje Jezus ali z ?alostjo v srcu, ki nam ga posvetnost ponuja?

Naj nam Devica Marija pomaga odpreti na?e srce za Jezusovo ljubezen, za Jezusov pogled, ki edini lahko pote?i na?o ?ejo po sre?i.

Sveta ma?a s kanonizacijo, nedelja, 14. oktober 2018
Drugo berilo nam je povedalo, da je "Bo?ja beseda ?iva, u?inkovita in ostra" (Heb 4,12). Prav tako je: Bo?ja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je ?iva Beseda, ki zadeva ?ivljenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je ?iva Beseda Boga, govori na na?e srce.« S temi besedami je pape? Fran?i?ek za?el homilijo med slovesno sveto ma?o, ki jo je danes dopoldan daroval na Trgu svetega Petra, in med katero je za svetnike razglasil sedem bla?enih: pape?a Pavla VI., Oskarja Romera, Fran?i?ka Spinellija, Vincencija Romana, Marijo Katarino Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Jezusove in Nuncija Sulprizia. Ob tej prilo?nosti je sveti o?e nosil palij in pastoral Pavla VI., cingulum s sledovi krvi Oskarja Romera ter uporabil kelih pape?a Pavla VI.

Evangelij nas posebej vabi k sre?anju z Gospodom, po zgledu »nekoga«, ki »je pritekel« k njemu (prim. Mr 10,17). Lahko se poistovetimo s tistim ?lovekom, ?igar imena besedilo ne navede – skoraj kot bi predlagalo, da bi lahko predstavljal vsakega izmed nas. On vpra?a Jezusa, kaj naj stori, da bo »dele?en ve?nega ?ivljenja« (v. 17). Spra?uje po ?ivljenju za vedno, po ?ivljenju v polnosti: kdo izmed nas ga ne bi ?elel? Vendar pa opazimo, da ga ?eli kakor dedi??ino, ki bi jo imel, kakor dobrino, ki se jo pridobi, osvoji z lastnimi mo?mi. Da bi posedoval to dobrino, je izpolnjeval zapovedi vse od svojega otro?tva in za to, da bi dosegel cilj, je pripravljen izpolnjevati tudi druge; zato vpra?a: »Kaj moram storiti, da bom imel?«

Jezusov odgovor ga potre. Jezus se ozre vanj in ga vzljubi (prim. v. 21). Jezus spremeni perspektivo: od izpolnjevanja zapovedi zato, da bi dobil pla?ilo, na zastonjsko in popolno ljubezen. Tisti nekdo je govoril v smislu povpra?evanja in ponudbe, Jezus pa mu predlaga povest ljubezni. Re?e mu, naj preide od izpolnjevanja zakonov na podaritev samega sebe; od tega, da bi delal zase, k temu, da bi bil z Njim. Poda mu »oster« predlog ?ivljenja: »Prodaj, kar ima?, in daj ubogim … in pridi ter hodi za menoj!« (v. 21)

Tudi tebi Jezus pravi: »Pridi, hodi za menoj!« Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne dela? ni? slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga i??i vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da da? malo milo??ine in zmoli? kak?no molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega ?ivljenja, mo?, da se daruje?.

Jezus pravi tudi: »Prodaj, kar ima?, in daj ubogim.« Gospod ne teoretizira o rev??ini in bogastvu, ampak gre naravnost k ?ivljenju. Prosi te, da pusti? to, kar obte?uje srce, da se izprazni? dobrin. Saj ?e je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da ote?uje celo zveli?anje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z na?e strani: to, da imamo preve?, da ?elimo preve?, nam du?i srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je »pohlep po denarju korenina vsega zla« (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v sredi??e denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za ?loveka.

Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot ?ivi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal na? slu?abnik celo tako, da je ?el za nas na kri?, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem dolo?enih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja ve?no ?ivljenje, ne moremo dati le nekega del?ka ?asa. Jezus se ne zadovolji z dolo?enim »odstotkom ljubezni«: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali ni?.

Dragi bratje in sestre, na?e srce je kakor magnet: pusti se privla?iti ljubezni, vendar pa se lahko pritrdi le na enem mestu in mora izbrati: ali bo ljubilo Boga ali bo ljubilo bogastvo sveta (prim. Mt 6,24); ali bo ?ivelo za to, da bo ljubilo ali bo ?ivelo zase (prim. Mr 8,35). Vpra?ajmo se, na kateri strani smo. Vpra?ajmo se, na kateri to?ki smo v na?i povesti ljubezni z Bogom. Ali se zadovoljimo s kak?no zapovedjo ali sledimo Jezusu kot zaljubljeni, resni?no pripravljeni kaj pustiti zaradi Njega?

Jezus spra?uje vsakega izmed nas in vse nas kot Cerkev na poti: ali smo Cerkev, ki le pridiga o dobrih predpisih ali smo Cerkev-nevesta, ki se za svojega Gospoda vr?e v ljubezen? Ali mu resni?no sledimo ali se vra?amo na stopinje sveta, kakor tisti nekdo? Skratka, nam zado??a Jezus ali i??emo mnoge druge gotovosti sveta?

Prosimo za milost, da bi znali pustiti zaradi ljubezni do Gospoda: pustiti bogastvo, hrepenenje po vlogah in mo?eh, strukture, ki niso ve? primerne za oznanjevanje evangelija, bremena, ki zavirajo poslanstvo, zanke, ki nas privezujejo na svet. Brez skoka naprej v ljubezni, na?e ?ivljenje in na?a Cerkev zbolita za »egocentri?no samov?e?nostjo« (Veselje evangelija, 95): i??e se veselje v nekaterih be?nih u?itkih, zapira se v nerodovitno ?vekanje; prepusti se enoli?nosti kr??anskega ?ivljenja brez zagona, kjer malo narcisizma zakrije ?alost, ker ostanemo neizpolnjeni.    

Tako je bilo za tistega nekoga, ki – kot pravi evangelij – »je ?alosten od?el« (v. 22). Zasidral se je v zapovedi in v svoje mnoge dobrine, ni dal srca. In kljub temu, da je sre?al Jezusa in prejel njegov ljubezniv pogled, je od?el ?alosten. ?alost je dokaz neizpolnjene ljubezni. Je znamenje mla?nega srca. Medtem ko srce, ki je razbremenjeno dobrin, ki svobodno ljubi Boga, vedno ?iri veselje, tisto veselje, ki je danes zelo potrebno. Sveti pape? Pavel VI. je zapisal: »Sredi svojih stisk morajo na?i sodobniki poznati veselje in sli?ati njegov spev« (Apostolska spodbuda O kr??anskem veselju, I). Jezus nas danes vabi, naj se vrnemo k izvirom veselja, ki so sre?anje z Njim, pogumna izbira, da bi tvegali za to, da bi mu sledili, zadovoljstvo, da bi nekaj pustili, da bi objeli njegovo ?ivljenje. Svetniki so prehodili to pot.

To je storil Pavel VI. po zgledu apostola, ?igar ime je privzel. Kakor on je svoje ?ivljenje razdal za Kristusov evangelij, premo??al nove meje ter bil njegova pri?a pri oznanjevanju in dialogu, prerok ekstravertirane Cerkve, ki gleda oddaljene in skrbi za revne. Pavel VI. je tudi v naporu in sredi nerazumevanj z navdu?enjem pri?eval o lepoti in veselju o popolni hoji za Jezusom. Danes nas ?e vedno spodbuja, skupaj s koncilom, katerega modri krmar je bil, naj ?ivimo svojo skupno poklicanost: vsesplo?no poklicanost k svetosti. Ne k polovi?arstvu, ampak k svetosti.

Lepo je, da je skupaj z njim in drugimi dana?njimi svetniki in svetnicami msgr. Oskar Romero, ki je zapustil gotovosti sveta, celo svojo varnost, da bi dal ?ivljenje, kot u?i evangelij, blizu revnim in svojim ljudem, s srcem, ki je bilo namagneteno z Jezusom in z brati. Isto lahko re?emo za Fran?i?ka Spinellija, Vincencija Romana, Marijo Katarino Kasper, Nazarijo Ignacijo sv. Terezije Jezusove  in tudi za na?ega neapeljskega fanta Nuncija Sulprizia. Mlad, pogumen in poni?en svetnik je, ki je znal sre?ati Jezusa v trpljenju, v ti?ini in darovanju samega sebe. Vsi ti svetniki so v razli?nih okoli??inah z ?ivljenjem prevedli dana?njo Besedo, brez mla?nosti, brez prera?unavanja, z vnemo, da bi tvegali in pustili. Bratje in sestre, naj nam Gospod pomaga posnemati njihove zglede.

Angel Gospodov, nedelja, 10. oktober 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! Dana?nje bogoslu?je nam predlaga sre?anje med Jezusom in ?lovekom, ki je imel veliko premo?enje (Mr 10,22) in ki je v zgodovino pri?el kot bogat mladeni?. Ne poznamo imena. Markov evangelij pa v resnici govori o njem kot o »nekom«, ne da bi povedal starost in ime, s ?imer nam namiguje, da se lahko v tem ?loveku vidimo vsi kot v ogledalu. Njegovo sre?anje z Jezusom nam dejansko omogo?a, da napravimo resni?no in pravo preverjanje vere. Napravim test, ko berem ta evangelij, kak?na je moja vera.

Ta nekdo torej za?ne z vpra?anjem: »Kaj moram storiti, da bom imel ve?no ?ivljenje?« (v. 17). Izpostavimo glagola, ki ju uporablja: moram storiti – da bom imel. Poglejte njegovo vernost: dol?nost, storiti, da bi imel, torej »naredim nekaj, da bom dosegel to, kar mi koristi«. Toda to je trgovski odnos z Bogom, do ut des. Vera pa ni hladen obred iz navade »moram – storim – dose?em«, saj gre za vpra?anje svobode in ljubezni. Vera je vpra?anje svobode in ljubezni. Poglejte, tu je prvi test: kaj je zame vera? ?e je v glavnem dol?nost ali menjalnica, smo za?li s poti, kajti zveli?anje je dar in ne dol?nost, zveli?anje je zastonjsko in ga ni mogo?e kupiti. Prva stvar, ki jo je torej potrebno storiti je, da se re?imo trgovske vere iz navade, ki zbuja napa?no podobo o Bogu kot ra?unovodju in nadzorniku in ne kot o?etu, o Bogu, ki ni o?e. In mnogi ter ve?krat v ?ivljenju lahko ?ivimo ta odnos trgovske vere. Storil bom to, ker mi bo Bog dal ono.

Jezus – in to je drugi prehod – pomaga temu tako, da mu ponudi pravi obraz Boga. Saj se je, kakor pravi besedilo, »ozrl vanj« in »ga vzljubil« (v. 21). To je Bog. Poglejte od kod se rodi in ponovno rodi vera. Ne iz dol?nosti, ne iz tega, kar je za storiti ali pla?ati, temve? iz ljube?ega pogleda, ki ga je za sprejeti. Tako na?e kr??ansko ?ivljenje postane lepo, ?e ne temelji na na?ih sposobnostih, na na?ih na?rtih, ampak na Bo?jem pogledu. Tvoja vera, moja vera je utrujena in jo ?eli? po?iviti? I??i Bo?ji pogled, za?ni z adoracijo, dopusti, da ti je odpu??eno, postavi se pred Kri?anega. Skratka, pusti mu, da te ljubi. To je za?etek vere, da pustimo, da nas ljubi, saj je O?e.

Za vpra?anjem in pogledom je ?e tretji in zadnji prehod, torej povabilo Jezusa, ki pravi: »Eno ti manjka«. Kaj je manjkalo temu bogatemu ?loveku? Dar zastonjskosti: »Prodaj, kar ima?, in daj ubogim« (v. 21). To je morda tisto, kar manjka tudi nam. Pogosto naredimo le to, kar je nujno potrebno, medtem ko nas Jezus vabi k temu, kar je ?im ve? mo?no. Kolikokrat se zadovoljimo z dol?nostmi, z zapovedmi in kak?no molitvijo, medtem ko Bog, ki nam daje ?ivljenje, zahteva polet ?ivljenja. V dana?njem evangeliju se dobro vidi ta prehod od dol?nosti k daru, ki ga je Jezus za?el tako, da je spomnil na zapovedi: »Ne ubijaj, ne pre?u?tvuj, ne kradi… (v. 19) in je pre?el na pozitiven predlog: »Pojdi, prodaj, daruj in hodi za menoj« (prim. v. 21). Vere ne moremo omejiti na »ne«, ker je kr??ansko ?ivljenje »da«, »da« ljubezni.

Dragi bratje in sestre, vera brez darovanja in vera brez zastonjskosti je nepopolna, ?ibka vera, bolna vera. Lahko jo primerjamo z bogato oblo?enim hranljivim kro?nikom, a brez okusa, ali pa dobro odigrani tekmi brez golov. To ne gre, ker manjka malo soli. Vera brez daru, brez zastonjskosti, brez del dejavne ljubezni nas konec koncev napravlja ?alostne, kakor tisti, ki se je, ?eprav ga je Jezus osebno pogledal z ljubeznijo, vrnil domov z ?alostnim in potrtim obrazom (prim. v. 22). Danes se lahko vpra?amo: »Na kateri to?ki se nahaja moja vera? Jo ?ivim iz navade, kot odnos iz dol?nosti ali iz koristi z Bogom? Se spomnim nahraniti jo tako, da se pustim pogledati in vzljubiti Jezusu? Pustiti, da nas Jezus pogleda, ljubi. In od Njega pritegnjen odgovorim z zastonjskostjo, z velikodu?nostjo, z vsem srcem?

Devica Marija, ki je rekla Bogu popoln »da«, »da« brez toda – ni lahko re?i »da« brez toda –, Devica je storila tako, da je rekla »da« brez toda, naj nam pomaga dati lepoti okus tako, da napravimo iz svojega ?ivljenja dar.

Homilija, nedelja, 10. oktober 2021
»Nekdo, torej bogat ?lovek, sre?a Jezusa, medtem ko je On ?el po poti (prim. Mr 10,17).« S temi besedami je pape? Fran?i?ek za?el homilijo med sveto ma?o v nedeljo, 10. oktobra 2021, v baziliki sv. Petra ob za?etku sinodalne poti o sinodalnosti.

Ve?krat nam evangeliji predstavljajo Jezusa »na poti«, ko se pridru?i ?loveku, ki je na poti ter prisluhne vpra?anjem, ki domujejo v njegovem srcu in ga vznemirjajo. S tem nam On razodeva, da ne prebiva v brezku?nih in mirnih krajih, odmaknjenih od resni?nosti, temve? hodi z nami in nas dose?e tam, kjer smo, v?asih na propadlih poteh ?ivljenja. In danes, ko za?enjamo to sinodalno pot, jo za?enjamo z vpra?anjem vseh – pape?a, ?kofov, duhovnikov, redovnic in redovnikov, lai?kih sester in bratov –: mi, kr??anska skupnost, udejanjamo stil Boga, ki hodi v zgodovini in skupaj s ?love?tvom deli njegove pripetljaje? Smo pripravljeni na pustolov??ino poti ali pa se s strahom pred neznanim raje zate?emo v izgovore »saj ni? ne pomaga« in pa »vedno se je delalo tako«?

Udejanjati sinodo pomeni hoditi po isti poti skupaj. Poglejmo Jezusa, ki na poti najprej sre?a bogatega ?loveka, zatem prisluhne njegovim vpra?anjem in na koncu mu pomaga razlo?evati kaj storiti, da bo imel ve?no ?ivljenje. Sre?ati, poslu?ati in razlo?evati so trije glagoli Sinode, ob katerih se ?elim ustaviti.

Sre?ati. Evangelij se za?ne s pripovedovanjem o sre?anju. Neki ?lovek gre naproti Jezusu in poklekne pred Njim ter mu zastavi odlo?ilno vpra?anje: »Dobri u?itelj, kaj moram storiti, da bom imel ve?no ?ivljenje?« (v. 17). Tako pomembno vpra?anje zahteva pozornost, ?as, pripravljenost sre?ati drugega in se pustiti nagovoriti njegovemu nemiru. Gospod namre? ni odmaknjen in ne ka?e, da bi mu bilo v nadlego ali pa ga motilo. Nasprotno, ustavi se z njim. Pripravljen je za sre?anje. Ni? ga ne pusti ravnodu?nega, vse ga gane. Sre?ati obraze, sre?ati se s pogledi, biti vklju?en v ?ivljenjsko zgodbo vsakega. Poglejte, to je Jezusova bli?ina. On ve, da lahko sre?anje spremeni ?ivljenje. In evangelij je posejan s sre?anji s Kristusom, ki ponovno dvigajo in ozdravljajo. Jezus ne hodi z naglico, ne gleda na uro, da se bo kon?alo sre?anje. Bil je vedno v slu?bi osebe, ki jo je sre?al, da bi jo poslu?al.

Tudi mi, ki za?enjamo to pot, smo poklicani postati izvedenci v umetnosti sre?evanja. Ne v organiziranju dogodkov ali v pripravi teoreti?ne refleksije o problemih, ampak v tem, da si vzamemo ?as za sre?anje z Gospodom in s spodbujanjem sre?anja med nami. ?as, v katerem je prostor za molitev, ?e??enje – to je molitev, ki jo mi zelo opu??amo –, dati prostor ?e??enju za to, kar ho?e Duh re?i Cerkvi; da se posvetimo osebi in besedi drugega tako, da pride do osebnega sre?anja; da se pustimo dotakniti vpra?anjem sester in bratov ter si pomagati, da nas bo razli?nost karizem, poklicanosti in slu?b bogatila. Vsako sre?anje, to vemo, zahteva odprtost, pogum, pripravljenost biti nagovorjen z osebo in pripovedjo drugega. ?eprav se v?asih ?elimo raje zate?i v formalne odnose ali si nadeti masko okoli??in, torej dvorni klerikalni duh, tako da »sem bolj gospod opat, kot pa o?e«, nas sre?anje spremeni in nam pogosto predlaga nove poti, za katere mislimo, da ne bomo po njih hodili.

Danes bom po molitvi Angel Gospodov sprejel ve?jo skupino oseb z ulice, ki se preprosto zbira zato, ker je skupina ljudi, h katerim pridejo, da jih poslu?ajo. In iz poslu?anja so uspeli shoditi. Poslu?anje.

Ve?krat je ravno tako, da nam Bog poka?e poti, po katerih hoditi, ko nas pripravi, da gremo ven iz na?ih utrujajo?ih navad. Vse se spremeni, ko smo pripravljeni na resni?na sre?anja z njim in na resni?na sre?anja med nami. Brez formalnosti, brez hlinjenja, brez prevar.

Drugi glagol je poslu?ati. Pravo sre?anje se porodi samo iz poslu?anja. Jezus namre? prisluhne vpra?anju tega ?loveka in njegovemu verskemu in bivanjskemu nemiru. Ne da obrednega odgovora, ne ponudi vnaprej pripravljene re?itve, se ne pretvarja z vljudnostnim odgovorom, samo da bi se ga re?il in bi mogel nadaljevati svojo pot. Preprosto mu prisluhne, ves ?as, ki je potreben, mu prisluhne brez naglice in to kar je najpomembnej?e, ni ga strah prisluhniti. Jezus se ne boji poslu?ati s srcem in ne samo z u?esi. Njegov odgovor se ne omejuje samo na to, da bi se ujemal z vpra?anjem, ampak omogo?a bogatemu ?loveku, da pripoveduje svojo zgodovino, da svobodno pripoveduje o sebi. Kristus ga spomni na zapovedi in on za?ne pripovedovati o svojem otro?tvu, podeli svojo pot vere in na?in, s katerim si je prizadeval iskati Boga. Ko prisluhnemo s srcem, se zgodi to, da se drugi ?uti sprejetega, ne obsojanega, svobodnega pripovedovati to kar ?ivi in svojo duhovno pot.

Vpra?ajmo se z vso iskrenostjo na tej sinodalni poti, vpra?ajmo se: kako je s poslu?anjem? Kako je s sluhom na?ega srca? Dovolimo osebam, da se izrazijo, da hodijo po poti vere, ?eprav so te?ke njihove ?ivljenjske poti, da prispevajo k ?ivljenju skupnosti, ne da bi bile pri tem ovirane, zavrnjene ali obsojane? Udejanjati Sinodo pomeni, postaviti se na isto pot u?love?ene Besede in hoditi po njegovih sledeh tako, da prisluhnemo njegovi Besedi skupaj z besedami drugih. Ob tem pa z za?udenjem odkriti, da Sveti Duh veje na presenetljiv na?in, da bi predlagal nove poti in govorico. Gre torej za dolgotrajno vajo, morda utrujajo?o, da bi se nau?ili medsebojno poslu?ati ?kofje, duhovniki, posve?ene osebe in laiki ter vsi kr??eni in bi se pri tem izogibali izumetni?enim in povr?nim odgovorom. Duh od nas zahteva, da prisluhnemo vpra?anjem, skrbem, upanjem posamezne Cerkve, vsakega ljudstva in naroda. Nadalje tudi prisluhniti svetu, izzivom in spremembam, ki so postavljene pred nas. Ne izolirajmo zvo?no srca, ne postavimo se znotraj okopov na?ih gotovosti. Gotovosti nas v?asih zaprejo. Prisluhnimo si.

In kon?no razlo?evanje. Sre?anje in medsebojno poslu?anje nista sama sebi namen, da bi pustila stvari tako, kot so. Nasprotno, ko vstopimo v dialog, se spustimo v razpravo, se podamo na pot, na koncu nismo ve? isti kot prej, smo spremenjeni. To nam poka?e dana?nji evangelij. Jezus je zaslutil, da je ?lovek, ki stoji pred njim, dober in veren ter spo?tuje zapovedi, a ga ho?e pripeljati onkraj preprostega spolnjevanja zapovedi. Med pogovorom mu pomaga razlo?evati. Predlaga mu, da se zazre vase z lu?jo ljubezni, s katero ga je On sam pogledal in vzljubil (prim. v. 21) ter da v tej lu?i razlo?uje, na kaj je njegovo srce v resnici navezano. Tako bi odkril, da njegovo dobro ni v dodajanju religioznih dejanj, temve? nasprotno v izpraznjenju samega sebe, torej da bi videl, kaj zaseda njegovo srce, da bi napravil prostor Bogu.

To je dragoceno pojasnilo tudi za nas. Sinoda je pot duhovnega razlo?evanja, cerkvenega razlo?evanja, ki se udejanja med ?e??enjem, molitvijo in v stiku z Bo?jo Besedo. Drugo berilo nam ravno danes pravi, da je Bo?ja Beseda »?iva, u?inkovita in ostrej?a kakor vsak dvorezen me? in prodre do lo?itve du?e in duha in presoja misli in namene srca« (Heb 4,12). Beseda nas odpre za razlo?evanje in ga razsvetljuje. Ona naj usmerja Sinodo, da ne bo cerkveni sestanek, ?tudijski simpozij ali politi?ni kongres, da ne bo parlament, temve? dogodek milosti, proces ozdravljanja, ki ga vodi (Sveti) Duh. V teh dneh nas Jezus kli?e, kakor je storil z bogatim ?lovekom v evangeliju, da se izpraznimo, da se osvobodimo tega, kar je posvetno, tudi na?ih zaprtosti in na?ih ponavljajo?ih se pastoralnih modelov in se vpra?ajmo glede ?esa nam ho?e med tem obdobjem Bog spregovoriti in v katero smer nas pripeljati.

Dragi bratje in sestre, sre?no skupno pot ?elim! Da bi lahko bili romarji, ki so zaljubljeni v evangelij in odprti za presene?enja Svetega Duha. Ne zapravimo prilo?nosti milosti sre?anja, medsebojnega poslu?anja in razlo?evanja. V veselju, ker vemo, da medtem ko i??emo Gospoda, je On prvi, ki nam prihaja naproti s svojo ljubeznijo.