Duhovne misli Benedikta XVI. za god Ro?novenske Matere Bo?je
Ro?ni venec je kontemplacija Kristusovih skrivnosti v duhovni povezanosti z Marijo. Toda da bi postali apostoli ro?nega venca, je nujno osebno do?ivetje lepote in globine te molitve. Je preprosta in dostopna vsem. Potrebno se je le prepustiti voditi za roko Mariji in zreti v Kristusov obraz. Le-ta je vesel, svetel, ?alosten in ?astitljiv. Kdor tako kot Marija hrani in vztrajno premi?ljuje o Jezusovih skrivnostih, se Mu vse bolj pribli?uje in se oblikuje po Njem. Bla?eni Bartol Longo je takole razmi?ljal: Kot pri dveh prijateljih, ki se pogosto dru?ita in tako pridobivata iste navade, tako tudi mi, ko se z doma?o bli?ino pogovarjamo z Jezusom in Devico med premi?ljevanjem skrivnosti ro?nega venca, lahko tako postajamo podobni Jezusu in Mariji. Kolikor je le mogo?e zaradi na?e majhnosti se iz njunega zgleda lahko nau?imo »?ivljenja v poni?nosti, ubo?tvu, skritosti, potrpe?ljivosti in popolnosti«.
Ro?ni venec je ?ola kontemplacije in ti?ine. Na prvi pogled se sicer lahko zdi, da gre za kopi?enje besed, ki ni ravno zdru?ljivo s ti?ino, potrebno za meditacijo in kontemplacijo. V resnici to enakomerno ponavljanje molitve Zdrava Marija ne kali notranje ti?ine, ampak jo nasprotno zahteva in tudi ohranja. Podobno se zgodi pri molitvi ob psalmih, ko molimo brevir, ko pride ti?ina na povr?je preko besed in stavkov, vendar ne kot praznina, temve? kot nekak?na prisotnost poslednjega smisla, ki presega same besede in skupaj z njimi spregovori srcu. Ko molimo Zdrava Marija moramo biti torej pozorni, da na?i glasovi ne preglasijo Bo?jih. Bog namre? vedno govori preko ti?ine, kot »glas rahlega ?epeta« (1 Kr 19,12). Zato je izredno pomembno negovati to ti?ino, ki je polna Boga. In sicer tako, kadar molimo sami, kot tudi kadar molimo v skupnosti. Ro?ni venec je potrebno razumeti kot kontemplativno molitev. To pa pomeni, da ni mogo?a brez vzdu?ja notranje ti?ine.