杏MAP导航

1Kr 19,4-8

Elija pa je ?el naprej v pu??avo dan hoda. Pri?el je in sédel pod samotno bodi?evje; ?elel si je smrt in rekel: »Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje ?ivljenje, saj nisem bolj?i kakor moji o?etje.« Legel je in zaspal pod bodi?evjem. A glej, dotaknil se ga je angel in mu rekel: »Vstani in jej!« Ozrl se je in glej, pri njegovem vzglavju je bil hleb?ek na vro?em kamenju pe?enega kruha in vr? vode. Jedel je in pil pa spet legel. Gospodov angel pa je pri?el ?e drugi?, se ga dotaknil in rekel: »Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga!« Vstal je, jedel in pil in v mo?i tiste jedi potoval ?tirideset dni in ?tirideset no?i do Bo?je gore Horeb.

Ef 4,30-5,2

Ne ?alostite Bo?jega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pe?atom zaznamovani za dan odkupitve. Naj izginejo med vami vsakr?na ujedljivost, vsakr?no besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakr?no hudobijo vred. Bodite drug do drugega dobrosr?ni in usmiljeni ter drug drugemu odpu??ajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu Posnemajte torej Boga, saj ste njegovi ljubljeni otroci, in ?ivite v ljubezni, kakor je tudi Kristus vzljubil nas in je daroval sam sebe za nas kot blago di?e?o daritev in ?rtev Bogu.

Jn 6,41-51

Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je pri?el iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jo?efov sin? Njegovega o?eta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ?Iz nebes sem pri?el.?« Jezus je odgovoril in jim rekel: »Ne godrnjajte med seboj! Nih?e ne more priti k meni, ?e ga ne pritegne O?e, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali pou?iti Bogu. Vsak, kdor poslu?a O?eta in se mu da pou?iti, pride k meni. Ne, kakor da bi bil kdo videl O?eta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl O?eta. Resni?no, resni?no, povem vam: Kdor veruje, ima ve?no ?ivljenje. Jaz sem kruh ?ivljenja. Va?i o?etje so jedli v pu??avi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem ?ivi kruh, ki sem pri?el iz nebes. ?e kdo jé od tega kruha, bo ?ivel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za ?ivljenje sveta.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Sveti Avgu?tin v svojem komentarju Janezovega evangelija razlaga: 'bili so dale? od tega nebe?kega kruha in nesposobni za?utiti lakoto po njem. Usta svojega srca so imeli bolna..., saj ta kruh zahteva lakoto notranjega ?loveka' (Pridige o Janezovem evangeliju, 26,1). Sveti Avgu?tin nadaljuje: 'Gospod je potrdil, da je kruh, ki je pri?el z nebes ter nas pozval naj verujemo vanj. Jesti ?ivi kruh namre? pomeni, verovati vanj. Kdor veruje, jé; na neviden na?in je nasi?en, kakor je tudi na neviden na?in prerojen za bolj poglobljeno ?ivljenje, saj je prerojen od znotraj in v svoji najgloblji notranjosti postane novi ?lovek' (ibid.).

Misli Benedikta XVI.

Branje ?estega poglavja Janezovega evangelija, ki nas spremlja te nedelje med bogoslu?jem, nas je vodilo od razmi?ljanja o ?ude?ni pomno?itvi, med katero je pet je?menovih hlebov in dve ribi zadostovalo, da se je pet tiso? mo? nasitilo, do povabila, ki ga Jezus namenja tistim, ki jih je nasitil, naj delajo za jed, ki ostane za ve?no ?ivljenje. ?eli jim pomagati razumeti globok pomen ?ude?a, ki ga je storil; da jih je s tem, ko je na ?ude?en na?in nasitil njihovo fizi?no lakoto, pripravljal sprejeti oznanilo, da je On kruh, ki je pri?el iz nebes (prim. Jn 6,41) in ki dokon?no nasiti. Tudi hebrejsko ljudstvo je imelo med svojo dolgo potjo po pu??avi izku?njo s kruhom iz nebes, mano, ki jih je ohranjala pri ?ivljenju vse do prihoda v obljubljeno de?elo. Sedaj pa Jezus govori o sebi kot o resni?nem kruhu, ki je pri?el iz nebes, ki je sposoben ohranjati pri ?ivljenju, ne samo nekaj trenutkov ali pa del poti, temve? za vedno. On je hrana, ki daje ve?no ?ivljenje, saj je edinorojeni Bo?ji Sin, ki je v O?etovem naro?ju in je pri?el dati ?loveku ?ivljenje v polnosti ter ga uvesti v ?ivljenje Boga samega.

V hebrejski misli je bilo jasno, da je resni?ni kruh iz nebes, ki je hranil Izraela, Postava, Bo?ja beseda. Izraelsko ljudstvo je z jasnostjo spoznalo, da je Tora, temeljni in trajni Mojzesov dar in da je osnovni element, po katerem so se razlikovali od drugih narodov ta, da so poznali Bo?jo voljo in torej pravo pot ?ivljenja. Sedaj Jezus, ki se je razodel kot kruh iz nebes, pri?uje, da je on osebno, u?love?ena Bo?ja Beseda, po kateri lahko postane Bo?ja volja ?lovekova hrana, ki usmerja in vzdr?uje bivanje.

Dvomiti v Jezusovo bo?anstvo, kakor so to storili Judje v dana?njem evangeljskem odlomku, pomeni nasprotovati Bo?jemu delu. Oni so namre? trdili: Jo?efov sin je. Poznamo njegovega o?eta in mater! (prim. Jn 6,42). Niso ?li onkraj njegovega zemeljskega izvora in so zato zavrnili, da bi ga sprejeli kot Bo?jo Besedo, ki je meso postala. Samo kogar je pritegnil Bog O?e, kdor ga poslu?a in se mu pusti pou?iti, lahko veruje v Jezusa, ga sre?a ter se hrani z Njim in tako ima ?ivljenje v polnosti, ve?no ?ivljenje.

V evharistiji se razodeva na?rt ljubezni, ki vodi vso odre?enjsko zgodovino (prim. Ef 1,10; 3,8–11). V tej zgodovini se troedini Bog, ki je ljubezen sama (prim. Jn 4,7–8), v polnosti pove?e z na?im ?love?kim bivanjem. Pod podobama kruha in vina, pod katerima se nam Kristus daruje pri velikono?ni gostiji (prim. Lk 22,14–20; 1 Kor 11,23–26), je navzo?e Bo?je ?ivljenje, ki prihaja k nam in se nam podarja v zakramentalni podobi.

Ko je Gospod Jezus, ki je postal za nas hrana resnice in ljubezni, govoril o daru svojega ?ivljenja, nam je zagotovil: »Kdor jé od tega kruha, bo ?ivel vekomaj« (Jn 6,51). »Kruh, ki ga bom dal jaz, je moje meso za ?ivljenje sveta« (Jn 6,51). S temi besedami je Gospod pojasnil resni?ni pomen daru svojega ?ivljenja za vse ljudi. Govore nam tudi o notranjem so?utju, ki ga ima Gospod do vsakega ?loveka. Evangeliji pogosto poro?ajo o Jezusovem so?utju do ljudi, zlasti do trpe?ih in gre?nikov (prim. Mt 20,34; Mr 6,34; Lk 19,41). Na zelo ?love?ki na?in je Jezus izra?al Bo?ji zveli?avni na?rt za vsakega ?loveka, da bi dosegel resni?no ?ivljenje. Vsako obhajanje evharistije zakramentalno aktualizira dar, ki ga je Jezus naklonil z darovanjem lastnega ?ivljenja na kri?u za nas in za ves svet. Hkrati nas Jezus v evharistiji naredi za pri?evalce Bo?jega so?utja do vsakega brata in sestre. Tako se ob skrivnosti evharistije rojeva slu?ba ljubezni do bli?njega, ki obstaja prav v tem, da v Bogu in z Bogom ljubim tudi so?loveka, ki ga sicer ne maram ali niti ne poznam. To pa je mogo?e le iz notranjega sre?anja z Bogom, sre?anja, ki je postalo skupnost volje in sega prav do ?ustev. Tedaj se u?im, da na so?loveka ne gledam ve? s svojimi o?mi in ?ustvi, ampak z vidika Jezusa Kristusa.

Tako prepoznavam v ljudeh, ki jih sre?ujem, brate in sestre, za katere je Gospod dal svoje ?ivljenje in jim tako izkazal »ljubezen do konca« (Jn 13,1). Ko torej na?a ob?estva obhajajo evharistijo, se morajo vedno bolj zavedati, da je Kristusova daritev namenjena vsem, zato evharistija v Kristusu spodbuja vsakega vernika, da tudi sam postane »razlomljen kruh« za druge in si prizadeva za bratski in pravi?nej?i svet.

Ko se priporo?amo Devici Mariji, jo prosimo, naj nas vodi na sre?anje z Jezusom, da bo na?e prijateljstvo z Njim vedno mo?nej?e. Prosimo jo, naj nas uvede v polno ob?estvo ljubezni s njenim Sinom, ?ivim kruhom, ki je pri?el iz nebes, da nas bo v globini na?ega bitja prenovil.

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, nedelja, 9. avgust 2015
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na to nedeljo se nadaljuje branje ?estega poglavja Janezovega evangelija, v katerem Jezus potem, ko je storil velik ?ude? pomno?itve kruha, razlo?i mno?ici pomen tega 'znamenja' (Jn 6, 41-51). Kakor je pred tem storil s Samarijanko, ko je izhajal iz izku?nje ?eje in znamenja vode, tako tu Jezus izhaja iz izku?nje lakote in znamenja kruha, da bi razodel samega sebe ter povabil k veri Vanj.

Mno?ica ga i??e in poslu?a, saj je zaradi ?ude?a ostala navdu?ena, hoteli so ga postaviti za kralja. Ko pa Jezus za?ne trditi, da je On sam resni?ni kruh, se ?tevilni pohuj?ajo in za?enjajo med sabo godrnjati: »Njegovega o?eta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ?Iz nebes sem pri?el.?« (Jn 6,42). Tedaj jim Jezus odgovori: »Nih?e ne more priti k meni, ?e ga ne pritegne O?e, ki me je poslal«, in doda: »Kdor veruje, ima ve?no ?ivljenje« (vv. 44.47).

Ta Gospodova beseda nas za?udi in nam da misliti. »Nih?e ne more priti k meni, ?e ga ne pritegne O?e, ki me je poslal. Kdor veruje, ima ve?no ?ivljenje« (vv. 44.47). Ta beseda uvaja namre? v dinamiko vere, ki je odnos. Razmerje med ?love?ko osebo in Osebo Jezusom, kjer ima odlo?ilno vlogo O?e in seveda tudi Sveti Duh, ki ga tu predpostavljamo. Ni dovolj samo sre?ati Jezusa, da se veruje Vanj, ni dovolj brati Sveto pismo, evangelij, je sicer pomembno, a ni dovolj, biti navzo? pri kak?nem ?ude?u… Toliko oseb je bilo zelo blizu Jezusu, a mu niso verjele, ?e ve?, zani?evale so ga in obsodile. Spra?ujem se zakaj to? Jih ni pritegnil O?e? To pa zato, ker je bilo njihovo srce zaprto za delovanje Bo?jega Duha. Bog o?e nas vedno pritegne k Jezusu, mi se zapremo. Medtem pa vera kot seme v globini srca vzklije, ko pustimo, da nas O?e pritegne k Jezusu in gremo k njemu z odprtim srcem, z odprto du?o, brez predsodkov. Tedaj v njegovem obli?ju prepoznamo Bo?je obli?je in v njegovih besedah Bo?jo Besedo, saj smo po Svetem Duhu vstopili v razmerje ljubezni in ?ivljenja, ki je med Jezusom in Bogom O?etom. Tu dobimo darilo, dar vere.

Tedaj lahko s tak?no dr?o vere razumemo tudi pomen 'Kruha ?ivljenja', ki nam ga daje Jezus in o katerem takole pravi: »Jaz sem ?ivi kruh, ki sem pri?el iz nebes. ?e kdo jé od tega kruha, bo ?ivel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za ?ivljenje sveta« (Jn 6,51). V Jezusu, v njegovem 'mesu', torej v njem kot konkretnem ?loveku, je navzo?a vsa Bo?ja ljubezen, ki je Sveti Duh. Kdor se pusti pritegniti tej ljubezni, gre z vero k Jezusu in od Njega prejme ?ivljenje, ve?no ?ivljenje.

Tista, ki je na edinstven na?in ?ivela to izku?njo je Devica iz Nazareta, Marija, prva ?love?ka oseba, ki je verjela Bogu ter sprejela Jezusovo meso. U?imo se od Nje, na?e Matere, veselja in hvale?nosti za dar vere. Dar, ki ni 'zaseben', 'zasebna last' temve? za podelitev: »Je za ?ivljenje sveta!

Angel Gospodov, nedelja, 12. avgust 2018
Dragi bratje in sestre, dragi mladi Italijani, dober dan! V dana?njem drugem berilu nam sv. Pavel namenja nujno povabilo: »Ne ?alostite Bo?jega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pe?atom zaznamovani za dan odkupitve« (Ef 4,30). Toda, kako se ?alosti Svetega Duha? Vsi smo ga prejeli s krstom in s birmo, zato je potrebno, da ne ?alostimo Svetega Duha, ?iveti na na?in, ki je skladen s krstnimi obljubami, obnovljenimi med sveto birmo. Te obljube imajo dva vidika: odpoved zlu in pripadati dobremu.

Odpovedati se zlu pomeni, re?i »ne« sku?njavam, grehu, satanu. ?e bolj konkretno to pomeni re?i »ne« kulturi smrti, ki se ka?e v begu od resni?nosti v la?no sre?o, zaznamovano z la?jo, prevaro, krivi?nostjo in zani?evanjem drugega. Vsemu temu se re?e »ne«. Kako se temu re?e? »Ne.« Novo ?ivljenje, ki nam je bilo dano v krstu in ima kot svoj vir Svetega Duha, zavra?a vedenje, ki ga obvladujejo ?ustva lo?itve in nesoglasja. Zaradi tega apostol Pavel opominja naj odstranimo iz svojega srca vsakr?no ujedljivost, vsakr?no besnenje, jezo, rohnenje in preklinjanje z vsakr?no hudobijo vred« (v. 31). Teh ?est elementov ali nagnjenj, ki kalijo veselje Svetega Duha, zastrupljajo srce in vodijo v kletev proti Bogu in proti bli?njemu.

Vendar pa ne zadostuje ne delati hudo, da smo dobri kristjani. Potrebno je pripadati dobremu in delati dobro. Zato sv. Pavel nadaljuje: »Bodite drug do drugega dobrosr?ni in usmiljeni ter drug drugemu odpu??ajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu« (v. 32). Ve?krat se zgodi, da sli?imo nekatere, ki pravijo: »Nikomur ne delam ni? hudega.« Misli, da je svetnik. Ne. Pa dobro, mu dela?? Koliko oseb ne po?ne ni? hudega, pa tudi ne ni? dobrega in zato njihovo ?ivljenje mineva v ravnodu?nosti, v brez?utnosti, v mla?nosti. Taka dr?a je nasprotna evangeliju in je nasprotna tudi zna?aju vas mladih, ki ste ?e po naravi dinami?ni, zagreti in pogumni. To si zapomnite. ?e si boste zapomnili: »Dobro je ne delati slabo, je slabo ne delati dobrega.« Ponovimo: »Dobro je ne delati slabo, je pa slabo ne delati dobro.«

Danes vas spodbujam, da postanete protagonisti v dobrem! Ne zadovoljite se s tem, da ne delate ni? slabega, saj je vsak kriv za tisto dobro, ki bi ga lahko storil, pa ga ni. Ni dovolj ne sovra?iti, potrebno je odpu??ati; ni dovolj ne biti zagrenjen, potrebno je moliti za sovra?nike; ni dovolj ne biti vzrok za lo?itev, potrebno je prina?ati mir tja, kjer ga ni; ni dovolj ne govoriti slabo o drugih, potrebno je prekiniti to, ?e sli?imo slabo govoriti o drugem. Ustaviti govorice. To pomeni delati dobro. ?e se ne upremo zlu, ga z molkom mno?imo. Potrebno je posredovati tam, kjer se ?iri zlo, kajti zlo se ?iri tam, kjer ni smelih kristjanov, ki se mu uprejo z dobrim in ki hodijo, kot opominja sv. Pavel, v dejavni ljubezni.

Angel Gospodov, nedelja, 8. avgust 2021
Dragi bratje in sestre, dober dan! V evangeliju dana?njega bogoslu?ja Jezus nadaljuje s pridigo ljudem, ki so videli ?ude? pomno?itve kruha! Te osebe je povabil, da bi napravile kvalitetni preskok. Potem ko je naprej omenjal mano, s katero je Bog hranil o?ete na dolgi poti skozi pu??avo, sedaj uporabi simbol kruha za sebe samega. Jasno pravi: »Jaz sem kruh ?ivljenja« (Jn 6,48).

Toda, kaj pomeni »kruh ?ivljenja«? Za ?ivljenje je potreben kruh. Kdor je la?en, ne prosi za izbrana in draga jedila, temve? prosi kruh. Kdor je brez slu?be, ne zahteva ogromne pla?e, temve? »kruh« zaposlitve. Jezus se razodeva kot kruh, torej kot bistven in potreben za vsakdanje ?ivljenje. Brez Njega stvari ne delujejo. Ne kruh med tolikimi drugimi, temve? kruh ?ivljenja. Z drugimi besedami, mi brez Njega, bolj da bi ?iveli, ?ivotarimo. Kajti samo On nam hrani du?o, samo On nam odpu??a tisto zlo, ki se ga sami ne uspemo znebiti, samo On nam da ?utiti, ?etudi nas vsi razo?arajo, da smo ljubljeni. Samo On nam da mo? ljubiti in samo On nam da mo? odpu??ati v te?avah. Samo On da srcu tisti mir, ki ga le-to i??e. Samo Jezus da ?ivljenje za vedno, ko se ?ivljenje tu spodaj kon?a. On je ?ivljenjsko potreben kruh.

Jaz sem kruh ?ivljenja. Ostanimo pri tej lepi podobi Jezusa. Lahko bi napravil razmi?ljanje, predstavitev, kajti – kot vemo – Jezus govori v prilikah, a v tem stavku: »Jaz sem kruh ?ivljenja«, v resnici povzame vso svojo bit in vse svoje poslanstvo. Jaz sem kruh ?ivljenja. To bo v polnosti vidno na koncu v zadnji ve?erji. Jezus ve, da ga O?e ne prosi samo, da ljudem da jesti, ampak da jim da samega sebe, da razlomi samega sebe, svoje ?ivljenje, svoje meso, svoje srce, da bi mi lahko imeli ?ivljenje. Te Gospodove besede prebudijo v nas ?udenje nad darom Evharistije. Nih?e na tem svetu, pa naj ?e tako ljubi drugo osebo, ne more postati hrana zanjo. Bog je to naredil in to dela za nas. Ponovno si prebudimo to za?udenje. To storimo s ?e??enjem Kruha ?ivljenja, kajti ?e??enje napolni ?ivljenje z za?udenjem.

V evangeliju pa kljub temu, da so ljudje za?udeni, se pohuj?ajo, pretrgajo svoja obla?ila. Mislijo si: »Tega Jezusa mi poznamo, poznamo njegovo dru?ino, kako more zdaj govoriti: 'Sem kruh, ki je pri?el iz nebes?« (prim. vv. 41-42). Tudi mi se morda pohuj?ujemo, saj bi bilo bolj udobno imeti Boga, ki je v nebesih in se ne vme?ava v na?e ?ivljenje, medtem ko mi lahko vodimo dogodke tu spodaj. Pa vendar Bog je postal ?lovek, da bi vstopil v konkretnost sveta, da bi vstopil v na?o konkretnost. Bog je postal ?lovek zame, zate, zate, za vse nas, da bi vstopil v na?e ?ivljenje. Zanima se za vse v na?em ?ivljenju. Pripovedujemo mu lahko o ?ustvih, o delu, o dnevu, o bole?inah, o stiskah, o katerikoli stvari. Lahko mu re?emo vse, ker Jezus si ?eli te doma?nosti z nami. Kaj pa si ne ?eli? Ne ?eli si biti zmanj?an na prilogo, – torej On, ki je kruh – biti prezrt in odstavljen ali biti poklican, ko ga potrebujemo.

Jaz sem kruh ?ivljenja. Vsaj enkrat na dan se zberemo, da skupaj pojemo hrano, morda za ve?erjo v dru?ini po dnevu polnem dela in ?tudija. Lepo bi bilo, preden razlomimo kruh, povabiti Jezusa, kruh ?ivljenja in ga s preprostostjo prositi, da blagoslovi to, kar smo storili in to, ?esar nismo uspeli narediti. Povabimo ga na dom, molimo »po doma?e«. Jezus bo tako pri mizi z nami in nahranjeni bomo s ?e ve?jo ljubeznijo.

Devica Marija, v kateri je Beseda postala meso, naj nam pomaga dan za dnem rasti v prijateljstvu z Jezusom, kruhom ?ivljenja.