Duhovne misli cerkvenih o?etov, Benedikta XVI. in pape?a Fran?i?ka za praznik Jezusovega spremenjenja na gori
Daniel 7,9-10.13-14
Videl sem:
Takrat so bili povzdignjeni prestoli
in Staroletni
se je usedel.
Njegovo obla?ilo je bilo belo kakor sneg
in lasje na njegovi glavi kakor ?ista volna.
Njegov prestol so bili ognjeni plameni
in njegova kolesa gore? ogenj.
Ognjena reka je tekla
in se izlivala pred njim.
Tiso?krat tiso?i so mu stregli
in desettiso?krat desettiso?i so stali pred njim.
Sodni dvor je sedel
in knjige so se odprle.
V no?nih videnjih sem gledal:
Glej, skupaj z oblaki neba
je prihajal nekdo kakor sin ?lovekov;
dospel je do Staroletnega
in privedli so ga predenj.
Njemu je bila dana oblast,
?ast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki
so mu slu?ili.
Njegova oblast je ve?na oblast,
ki ne preide,
in njegovo kraljestvo,
ki ne bo uni?eno.
2 Pt 1,16-19
Ko smo vam oznanili mo? in prihod na?ega Gospoda Jezusa Kristusa, nismo sledili ve??e izmi?ljenim bajkam, ampak smo na lastne o?i videli njegovo veli?astje. Od Boga O?eta je prejel ?ast in slavo, ko je k njemu iz veli?astne slave pri?el tak?en glas: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« In ta glas smo mi sami sli?ali prihajati iz nebes, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je prero?ka beseda za nas postala ?e trdnej?a in prav delate, da nanjo pazite kakor na svetilko, ki sveti na mra?nem kraju, dokler ne zasije dan in ne vzide danica v va?ih srcih.
Mr 9,2-10
?ez ?est dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same peljal na visoko goro na samo. Vpri?o njih se je spremenil. Njegova obla?ila so postala ble??e?a, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri ?otore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namre? vedel, kaj bi rekel, kajti prevzel jih je velik strah. Naredil se je oblak in jih obsen?il. In iz oblaka se je zasli?al glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslu?ajte!« Br? so se ozrli naokrog, pa niso videli nikogar ve?, razen Jezusa samega z njimi.
In medtem ko so ?li z gore, jim je naro?il, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin ?lovekov ne vstane od mrtvih. To besedo so ohranili zase in se med seboj razpravljali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
Razlaga cerkvenih o?etov
Sv. Beda ?astitljivi pravi: »Spremenjenje simboli?no ka?e na to, kar je onkraj pragu ?love?kega in vodi vse do dokon?nega vstajenja, ko bodo obla?ila vernikov, o?i??ena v nebesih, postala bela kakor sneg.« Efrem Sirski nadaljuje: »Bo?anska slava se v tej spremenitvi o?itno prilagodi sposobnosti u?encev, sprejeti jo.« Cerkveni o?etje svojo razlago besedila povezujejo s svetlobo, ki o?i??uje. Origen zato ob tem tako razmi?lja: »Jezusov sijaj se ni razodel samo kot zemeljska svetloba, temve? kot Lu? pravi?nosti za otroke lu?i.« Tudi sv. Janez Krizostom se navezuje na svetlobo: »Sijaj sonca ter sve?, neomade?evan sneg sta zelo pribli?na primerjava Zveli?arjeve slave in njegove ?istosti.« Sv. Ambro? pa o Jezusovi identiteti pravi, »da se kot ljubljeni Sin razodene v osrednjih trenutkih evangeljske pripovedi, ki v tem dogodku pridejo do izpolnitve.« Sv. Janez Krizostom in sv. Janez Dama??an pa pravita, da »ti trije Jezusovi ljubljeni u?enci, navzo?i med spremenjenjem, pri?ujejo ljudem o tej Gospodovi slavi.« Sv. Hieronim ter Origen pa o treh ?otorih pravita: »Mojzes in Elija sta bila namre? Gospodova slu?abnika, medtem ko se iz treh ?otorov napa?no sklepa in razlaga enakost med Mojzesom, Elijo in Kristusom.« Psevdo-Dionizij Areopagit pa pravi: »S sveto kontemplacijo (zrenjem) lahko pridemo do zdru?itve s spremenjenim Gospodom.« Origen k temu dodaja: »Jezusovo bo?anstvo zrejo tisti, ki so nad svetom. S tem se pripravljajo na sprejem duhovnega spoznanja.«
Misli Benedikta XVI.
»Dogodek Kristusovega spremenjenja soglasno potrjujejo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka. Dva elementa sta pri tem bistvena. Jezus se je povzpel z u?enci Petrom, Jakobom in Janezom na visoko goro in se tam 'vpri?o njih spremenil' (Mr 9,2). Njegovo obli?je ter njegova obla?ila so se svetila, medtem ko sta se ob njem pojavila Mojzes in Elija. Nadalje pa je vrh gore obsen?il oblak, iz katerega se je zasli?al glas, ki je rekel: 'Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslu?ajte!' (Mr 9,7). Torej lu? in glas. Bo?ja lu?, ki je zasvetila na Jezusovem obli?ju ter glas nebe?kega O?eta, ki pri?eval zanj in jim ukazal naj ga poslu?ajo.
Bog je lu? in Jezus ?eli podariti svojim najo?jim prijateljem izku?njo te lu?i, ki v njem prebiva. Tako bo On po tem dogodku v njih notranja lu?, ki jih bo sposobna varovati pred napadi teme. Tudi v najtemnej?i no?i je Jezus svetilka, ki nikoli ne ugasne. Sv. Avgu?tin je povzel to skrivnost s ?udovitim izrazom: 'To kar je sonce za telesne o?i, da vidimo, je za o?i srca Kristus.'
Dragi bratje in sestre, vsi mi potrebujemo notranjo lu?, da bomo lahko premagali preizku?nje ?ivljenja. Ta lu? prihaja od Boga. Kristus nam jo je pri?el podarit. On, v katerem prebiva vsa polnost bo?anstva (prim Kol 2,9). Povzpnimo se z Jezusom na goro molitve ter zrimo njegovo obli?je, ki je polno ljubezni in resnice. Dovolimo, da nas njegova lu? notranje napolni. Prosimo Devico Marijo, na?o voditeljico na poti vere, naj nam pomaga ?iveti tako, da bomo vsak dan na?li nekaj trenutkov za tiho molitev ter poslu?anje Bo?je Besede.«
Misli pape?a Fran?i?ka
Angel Gospodov, nedelja, 28. februar 2021
Evangelij pravi: »Peljal jih je na visoko goro« (v. 2). V Svetem pismu ima gora poseben pomen, saj je povzdignjen kraj, kjer se nebo in zemlja dotikana, kjer so Mojzes in preroki do?iveli izredno izku?njo sre?anja z Bogom. Povzpeti se na goro, je vsaj malo pribli?ati se Bogu. Jezus se je povzpel v vi?ave skupaj s tremi u?enci in se ustavil na vrhu gore. Tukaj se je pred njimi spremenil. Njegovo ble??e?e obli?je ter njegova svetle?a obla?ila, ki je vnaprej?nja podoba Vstalega, so ponudili tem prestra?enim mo?em lu?, lu? upanja, lu? za iti skozi temino, kajti smrt ne bo konec vsega, saj se bo odprla v slavo vstajenja. Jezus jim naznani svojo smrt, jih popelje na goro in jim da videti, kaj se bo zgodilo potem. Vstajenje.
Kakor je vzkliknil apostol Peter (prim. v. 5), je lepo biti z Gospodom na gori, ?iveti to »vnaprej?njost« lu?i sredi postnega ?asa. Gre za povabilo, da se spomnimo ?e zlasti, ko gremo skozi te?ko preizku?njo in mnogi med vami veste, kaj pomeni iti skozi te?ko preizku?njo, spomniti se torej, da je Gospod Vstali in da ne dopusti temini imeti zadnjo besedo.
Zgodi se, da gremo skozi trenutke temine v svojem osebnem, dru?inskem ali dru?benem ?ivljenju in se bojimo, da ne bo nobenega izhoda. ?utimo se prestra?ene pred velikimi ugankami ?ivljenja, kot je bolezen, trpljenje nedol?nega ali skrivnost smrti. Na isti poti vere se pogosto spotaknemo, ko naletimo na pohuj?anje kri?a ali na zahteve evangelija, ki od nas zahteva, da potro?imo svoje ?ivljenje v slu?enju in ga izgubimo zaradi ljubezni, namesto, da bi ga ohranjali zase in ga branili. Potrebujemo torej druga?en pogled. Lu?, ki bo posvetila v globino skrivnosti ?ivljenja in nam bo pomagala iti onkraj shem in kriterijev tega sveta. Tudi mi smo poklicani povzpeti se na goro; zreti lepoto Vstalega, ki razplamti brlenje lu?i v vsakem del?ku na?ega ?ivljenja ter nam pomaga izhajajo? iz njegove velikono?ne zmage razlagati zgodovino.
Bodimo pa pozorni, da ta Petrov ob?utek, da je »lepo za nas, da smo tukaj«, ne sme postati duhovna lenoba. Ne moremo namre? ostati na gori in u?ivati sami bla?enost tega sre?anja. Jezus sam nas povede nazaj v dolino med na?e brate in sestre ter v vsakdanje ?ivljenje. Paziti se moramo duhovne lenobe. Dobro nam je z na?imi molitvami in bogoslu?jem in to nam zado??a. Ne! Povzpeti se na goro, ne pomeni pozabiti resni?nosti. Moliti ni nikoli be?ati pred napori ?ivljenja. Lu? vere ne moremo uporabiti za lepe duhovne u?itke. To ni Jezusovo sporo?ilo. Poklicani smo izkusiti sre?anje z Kristusom, da ga bomo, razsvetljeni z njegovo lu?jo, lahko ponesli in omogo?ili razsvetlitev povsod. Pri?igati majhne lu?i v srcih oseb, biti majhne svetilke evangelija, ki prina?ajo vsaj malo ljubezni in upanja, je poslanstvo kristjana.
Sveto Marijo prosimo, naj nam pomaga z za?udenjem sprejeti Kristusovo lu?, jo ohranjati in podeliti z drugimi.
Angel Gospodov, nedelja, 25. februar 2024
Potem ko je u?encem napovedal svoje trpljenje, je Jezus vzel seboj Petra, Jakoba in Janeza in se povzpel na visoko goro in se jim tam fizi?no pokazal v vsej svoji svetlobi. Tako jim je razkril smisel tega, kar so pre?iveli skupaj do tega trenutka. Pridiganje o Kraljestvu, odpu??anje grehov, ozdravljenja in znamenja, ki jih je storil, so namre? bile iskrice veliko ve?je lu?i: Jezusove lu?i, Lu?i, ki je Jezus. In od te lu?i u?enci ne smejo nikoli ve? odmakniti o?i, ?e zlasti v trenutkih preizku?nje, kakor bodo tisti prihajajo?ega trpljenja.
Poglejte sporo?ilo: nikoli odmakniti o?i od Jezusove lu?i. Nikoli odmakniti o?i od Jezusove lu?i. To je podobno, kot so v preteklosti po?eli kmetje, ko so orali polja, so osredoto?ili pred sabo pogled na neko dolo?eno to?ko in ga imeli uprtega na cilj, so orali ravne brazde. Kristjani smo na poti ?ivljenja poklicani imeti o?i vedno uperjene v svetlo Jezusovo obli?je. Nikoli odmakniti o?i od Jezusa.
Bratje in sestre, odprimo se Jezusovi lu?i. On je ljubezen, On je ?ivljenje brez konca. Na poteh bivanja, ki so v?asih vijugasta, i??imo njegovo obli?je, polno usmiljenja, polno zvestobe in upanja. Pri tem nam bodo pomagali molitev, poslu?anje Besede, zakramenti. Molitev, poslu?anje Besede in zakramenti nam pomagajo imeti o?i uprte v Jezusa. In dober namen za postni ?as je to, da se za?nemo vaditi v odprtih pogledih, postati »iskalci lu?i«, iskalci Jezusove lu?i tako v molitvi kot v drugih osebah.
Sedaj pa se vpra?ajmo: na svoji poti imam o?i uprte na Kristusa, ki me spremlja? In da bi to po?el, dam prostor ti?ini, molitvi, adoraciji? In kon?no, i??em vsak majhen ?arek Jezusove lu?i, ki odseva v meni in v vsakem bratu in sestri, ki ju sre?am? Se spomnim, da se Gospodu za to zahvalim?
Marija, sijaj Bo?je lu?i, naj nam pomaga imeti pogled uprt na Jezusa in se z njim gledati v zaupanju in ljubezni.
