Duhovne misli Benedikta XVI. za spomin posvetitve bazilike Svete Marije Velike
1. januarja slovesno po?astimo Marijo Bo?jo Mater. Theotokos – Bo?ja Mati je naziv, ki je Mariji pridan od 5. stoletja naprej, natan?neje od cerkvenega zbora v Niceji, leta 431, vendar ?e uveljavljen v kr??anskem ljudstvu od 3. stoletja naprej v kontekstu vro?ih razprav tistega ?asa o Kristusovi osebi. S tem nazivom se je poudarilo, da je Kristus Bog in se je resni?no rodil kot ?lovek iz Marije. Tako je bila ohranjena zdru?enost pravega Boga in pravega ?loveka. Ker so hoteli ohraniti polno Jezusovo ?love?kost, so nekateri o?etje predlagali bolj skr?en izraz. Namesto Theotokos so predlagali naziv Christotokos – Kristusova Mati. A to je bilo upravi?eno videno kot gro?nja za nauk o polni zdru?enosti bo?anstva s Kristusovo ?love?kostjo. Zato je bila po ob?irni razpravi na efe?kem koncilu 431 slovesno potrjena po eni strani zdru?enost narav, tiste bo?anske in tiste ?love?ke v osebi Bo?jega Sina in po drugi strani upravi?enost pridajanja naziva Theotokos, Bo?ja Mati k Devici.
Po tem koncilu je zaznati pravo eksplozijo marijanske pobo?nosti, saj so bile zgrajene ?tevilne cerkve, posve?ene Bo?ji Materi. Med temi ima prvenstvo bazilika Svete Marije Velike tukaj v Rimu. Nauk glede Marije Bo?je Matere je bil znova potrjen na kalcedonskem koncilu leta 451, kjer je bil Kristus razgla?en za »pravega Boga in pravega ?loveka…, ki je bil rojen v svoji ?love?kosti za nas in na?e zveli?anje iz Marije, Device in Matere. Kot je znano, je 2. vatikanski koncil zbral v enem, to je osmem poglavju Dogmati?ne konstitucije o Cerkvi z naslovom Lumen gentium, nauk o Mariji in potrdil bo?je materinstvo. Naslov poglavja je: Bla?ena Devica Marija, Bo?ja Mati v skrivnosti Kristusa in Cerkve.
