杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kardinal John Henry Newman

John Henry Newman je bil kardinal svete rimske Cerkve, ustanovitelj Oratorija sv. Filipa Nerija v Angliji. Napis na njegovem grobu (Ex umbris et imaginibus in veritatem, Od senc in podob v resnico) pove, da je bilo ?ivljenje bla?enega Johna Henryja Newmana romanje k resnici. Rodil se je leta 1801 v Londonu, v mladosti je bil posve?en v diakona v anglikanski Cerkvi. Po intenzivni poti premi?ljevanja in molitve je razumel, da je rimska Cerkev resni?na varuhinja nauka Jezusa Kristusa in se spreobrnil v katoli?ko vero. Leta 1847 je bil posve?en v duhovnika in je v Angliji ustanovil Oratorij sv. Filipa Nerija. Pape? Leon XIII. ga je leta 1879 imenoval za kardinala, umrl pa je 11. avgusta leta 1890 v Birminghamu. Njegovo beatifikacijo je 19. septembra 2010 vodil pape? Benedikt XVI. med obiskom Zdru?enega Kraljestva. Med molitvenim bdenjem na predve?er beatifikacije je sveti o?e spomnil, da nas Newman »u?i, da ?e smo sprejeli Kristusovo resnico in zastavili svoje ?ivljenje zanj, ne more biti lo?enosti med tem, kar verujemo ter med tem, kako ?ivimo svoje ?ivljenje.« Prav tako nas u?i, da je potrebno za »gore?nost za resnico, intelektualno po?tenost ter pristno spreobrnjenje pla?ati visoko ceno. Resnice, ki osvobaja, ne moremo zadr?ati zase; zahteva pri?evanje, potrebno jo je sli?ati; navsezadnje njena prepri?evalna mo? izhaja iz nje same in ne iz ?love?kega daru govora.« Med samo beatifikacijo pa je Benedikt XVI. spomnil, da se je Newman pri svojem duhovni?kem poslanstvu zvesto posve?al prebivalcem Birminghama, kjer je ustanovil Oratorij. Obiskoval je bolnike in revne, tola?il zapu??ene, skrbel za zapornike, tako da ni bilo nenavadno, da se je od njega ob smrti poslovilo na tiso?e ljudi. Njegovo kardinalsko geslo, Srce govori srcu, nam, po Benediktovih besedah, pomaga »prodirati v njegovo razumevanje kr??anskega ?ivljenja kot klica k svetosti, silne ?elje ?love?kega srca, da bi vstopilo v globok odnos s Srcem Boga.«

Dulce Lopes, sestre misijonarke Brezmade?nega spo?etja  

Rodila se je kot Maria Rita leta 1914 na vzhodu Brazilije. Ko je imela ?est let, je njena mama umrla, zato so za njeno vzgojo poskrbele tete. Ena izmed njih jo je pri 13 letih peljala v najrevnej?a podro?ja mesta, kar je v njej prebudilo veliko ob?utljivost. Pri 18 letih je vstopila v Kongregacijo sester misijonark brezmade?nega spo?etja Bo?je Matere, kjer so jo za?eli klicati Dulce. Po zgledu sv. Terezije Deteta Jezusa je tudi ona Jezusu izro?ala vsa ?e tako majhna dejanja ljubezni. Le-ta so se pretvorila v velika dela na socialnem podro?ju: ustanovila je kr??ansko zdru?enje delavcev sv. Fran?i?ka ter v zapu??enih hi?ah za?ela skrbeti za bolnike. Leta 1959 je potekala otvoritev bolni?nice sv. Antona s 150 bolni?kimi posteljami, danes pa sprejme pribli?no 3000 bolnikov dnevno. Zadnjih 30 let ?ivljenja je bilo zdravje s. Dulce zelo ?ibko, saj je bila njena zmo?nost dihanja le 30%. Leta 1990 se je njeno stanje poslab?alo, zato je bila 16 mesecev v bolni?nici. Tam jo je obiskal tudi pape? Janez Pavel II., ki jo je deset let pred tem sprejel v zasebno avdienco. Kasneje so jo premestili v samostan sv. Antona, kjer je umrla 13. marca 1992. ?ude? na njeno pripro?njo, ki je bil priznan v postopku beatifikacije, se je zgodil leta 2001, ko je Claudia Santos, ki ima danes 42 let, po porodu pre?ivela krvavitev, ki je zdravniki niso mogli ustaviti kljub trem kirur?kim posegom.

Giuseppina Vannini, ustanoviteljica H?era sv. Kamila

Rodila se je 7. julija 1859 v Rimu. V zgodnjem otro?tvu je izgubila oba star?a, zato je odra??ala pri sestrah H?erah kr??anske ljubezni (usmiljenkah). Postala je vzgojiteljica, pri 21 letih pa je prosila za vstop v noviciat k sestram usmiljenkam v Sieni. Le-tega ni dokon?ala iz zdravstvenih razlogov, pa tudi zato, ker so sestre presodile, da ni primerna za njihovo skupnost. V sebi je ?utila klic v redovni?tvo, zato je ?e naprej molila in iskala svojo pot. Ob koncu duhovnih vaj leta 1891 je za nasvet prosila voditelja, p. Luigia Tezza, ki mu je bila nekaj mesecev pred tem zaupana naloga, da ponovno vzpostavi kamiljanske tretjerednice. V Giuseppini, ?eni molitve in daritve, je na?el primerno osebo za ustanoviteljico nove skupnosti, ki se je posve?ala bolnícam, tudi na domu. Kljub temu, da se je skupnost hitro ?irila po Italiji in Argentini, pa so sestre na uradno ustanovitev kongregacije z imenom H?ere sv. Kamila ?akale vse do leta 1909. Ob Giuseppinini smrti 23. februarja 1911 je v 16 hi?ah skupnosti delovalo 156 redovnic. Janez Pavel II. jo je za bla?eno razglasil 16. oktobra 1994.  

Margarita Bays, fran?i?kanska tretjerednica

Margarita Bays, fran?i?kanska tretjerednica iz ?vice, se je rodila 8. septembra leta 1815. ?ivela je kot ?ivilja, gospodinja in katehistinja. Njeno ?ivljenje je bilo preprosto, v ?asu kulturnega boja je podpirala katoli?ki tisk, dogodek, ki jo je korenito spremenil, pa je bil prejem stigem. ?ude?no je bila ozdravljena raka na ?revesju 8. decembra 1854, prav medtem, ko je pape? Pij IX. razglasil dogmo o Marijinem brezmade?nem spo?etju. Umrla je 27. junija 1879, za bla?eno pa je bila razgla?ena leta 1995.

Marija Terezija Mankidiyan, ustanoviteljica Kongregacije sester Sv. Dru?ine

Bl. Marija Terezija Mankidijan je bila druga indijska redovnica, ki jo je pape? Janez Pavel II. povzdignil na ?ast oltarja (9. aprila 2000). Rodila se je 26. aprila 1876 v indijski dr?avi Kerala, v osiroma?eni plemi?ki dru?ini. Mama, ki je umrla, ko je imela Marija 12 let, jo je vzgajala v kr??anski veri. Zgodaj se je posve?ala skrbi bolnikov in umirajo?ih ter je svoje ?ivljenje posvetila Gospodu. Ker ni uspela postati redovnica ali pu??avnica, se je s tremi prijateljicami posvetila slu?enju v ?upnijski cerkvi. Obiskovale so tiste, ki so bili najbolj potrebni pomo?i, sirote, hudo bolne. Na za?etku se je morala soo?ati z nasprotovanji s strani Cerkve, pa tudi sova??anov, ki se niso strinjali s tem, da so dekleta sama hodila od doma. Imela je razna videnja ter misti?ne izku?nje, med drugim tudi izku?njo bole?ine kri?anja in stigem. Njen duhovni voditelj, duhovnik Joseph Vithayathil, ji je svetoval, naj ustanovi Kongregacijo sester Svete Dru?ine, katere namen je bila kr??anska vzgoja deklet, pomo? bolnim in umirajo?im. Marija Terezija je novo kongregacijo vodila dvanajst let, ustanovila je tri samostane, dve ?oli, dva vzgojna zavoda, ?tudijsko hi?o in siroti?nico. Umrla je zaradi gangrenozne rane, stara 50 let. Kongregacija sester Sv. Dru?ine je leta 2000 ?tela 1592 sester in 119 novink.