Kardinal Becciu o novem bla?enem, Marianu Mulleratu i Soldevili
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Zdravnik in ?upan v slu?bi ljudem
»Gre za lep lik, lep lik laika. Odkriti ta lik je resni?no zanimivo in spodbudno. Izhajal je iz premo?ne dru?ine, ki ga je usmerila v ?olanje. Postal je zdravnik, odlikoval pa se je po svoji vernosti, ki ga je navdihovala, ter po predanosti pri opravljanju svojega poklica. Od revnih nikoli ni ?elel denarja, zdravil jih je brezpla?no. Kasneje je postal ?upan, ljudje so ga zelo cenili, imeli so ga radi, saj so videli njegovo predanost me??anom. V ?asu svojega mandata je zelo veliko storil za Cerkev. Leta 1936 pa je izbruhnila dr?avljanska vojna, tako da so ga zaprli ?e s petimi drugimi osebami. Na za?etku je bil verjetno razlog njegova pripadnost drugi stranki, vendar pa je to, kar je bilo najbolj vidno pri tem ?loveku, njegova vera, njegova religioznost, ki jo je ?ivel kot dosleden in prepri?an laik.«
Laik, vklju?en v ?ivljenje Cerkve – ?e pred koncilom
»Vidim ga kot sodobnega ?loveka, kot sodobnega kristjana. Predvsem po koncilu je bil velik poudarek na vklju?evanje laikov v ?ivljenje Cerkve, v mo?i krsta, vendar pa je ta mo? ?e pred tem ?ivel to idejo. Pri opravljanju zdravni?kega poklica je pokazal vso svojo ljubezen do bolnih in kasneje je kot politik poosebljal misel, da mora kristjan slu?iti ljudem, tudi v politiki. Naj na tem mestu spomnim na besede pape?a Pavla VI., ki je rekel, da je politika najvi?ja oblika ljubezni. ?lovek v slu?bi drugim: kristjan ne more ostati zaprt doma, mora se odpreti, mora iti ven, mora najti ljudi in ?e ima dobre lastnosti, jih mora dati na razpolago in slu?enje drugim.«
Navdih pri dominikanski duhovnosti
V nadaljevanju intervjuja je kardinal Becciu spregovoril o povezanosti novega bla?enega z dominikanci: »Iz njegovega ?ivljenja je razvidno, da ga je vodila posebna duhovnost. Vemo, da je v sredi??u dominikanske duhovnosti Bo?ja beseda: dominikanci so pridigarji, glasniki evangelija in vidi se, da ga je navdihovalo in spodbujalo branje Bo?je besede. Bil je zvest ma?i, ljudskim pobo?nostim, adoraciji Najsvetej?ega. In to pojasni njegovo mo?, ?ivljenjsko silo in razpolo?ljivost za druge, njegovo velikodu?nost ter ljubezen.«
Tudi pred smrtjo spodbujal, odpu??al, molil
Ob koncu pogovora pa je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov odgovoril na vpra?anje, kak?no dedi??ino je novi bla?eni zapustil svoji dru?ini in tudi nam, glede na to, da sta dve izmed njegovih h?era postali redovnici: »?e se doma diha Bo?ji zrak, se na tak?en ali druga?en na?in oku?ijo tudi otroci. To se vidi v dveh h?erkah, v katerih se je ob spominu na o?etovo mu?eni?tvo rodila ?elja, da bi ?e naprej ljubili Boga in ?irili njegovo ljubezen. Eden izmed posebnih trenutkov ?ivljenja tega bla?enega je bil ?as tik pred smrtjo: na vislice so ga peljali skupaj s petimi drugimi, vendar pa je bil samo on razgla?en za bla?enega. Vidi se, da je globoko ?ivel kot kristjan in preden je bil umorjen, je spodbujal druge, naj odpustijo preganjalcem ter molil. In medtem ko je molil, ga je eden izmed krvnikov z motiko udaril po ustih, skoraj kot bi ?elel re?i, naj bo tiho in da ga ?elijo umoriti, ker je veren. Pred mu?enci se vedno ?utimo majhni: pogum pri?ati za Kristusa do konca, v vsakr?nem okolju, pred vsakr?no te?avo. In kak?ni smo mi? Smo zelo mla?ni kristjani, skrivamo se, i??emo izgovore, medtem ko bi morali z dvignjeno glavo pokazati in izpri?evati svojo vero.«