Kard. Parolin ob 150-letnici bolni?nice Bambino Gesù: Cerkev bo vedno pozorna do bolnih
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Med slavnostnimi govorniki je bil tudi kardinal Pietro Parolin, ki je ob za?etku svojega nagovora zbrane pozdravil ter poudaril, da jim prina?a prisr?ne pozdrave in blagoslov pape?a Fran?i?ka. Spomnil je, da tudi ob tem posebej pomenljivem trenutku jubileja bolni?nice Bambino Gesù velja to, kar je pape? predlagal ob obhajanju leta posve?enega ?ivljenja pred petimi leti: in sicer da je vsaka obletnica prilo?nost, da bi gledali na preteklost s hvale?nostjo, ?iveli sedanjost z gore?nostjo ter objeli prihodnost z upanjem (prim. Apostolsko pismo ob letu posve?enega ?ivljenja).
»Na?a hvale?nost gre Bogu, od katerega prihaja vse dobro, in vsem osebam, ki so v tem dolgem obdobju tukaj delale s predanostjo, velikodu?nostjo, nesebi?nostjo ter strokovnostjo v dobro malih bolnikov,« je nadaljeval vatikanski dr?avni tajnik ter dejal, da je pogled na preteklost klju?nega pomena za ohranjanje identitete in utrjevanje povezanosti znotraj skupnosti.
Pri tem je poudaril, da je identiteta bolni?nice Bambino Gesù ukoreninjena v Jezusovi besedi v 25. poglavju Matejevega evangelija: »Bolan sem bil in ste me obiskali«. Obiskovati bolne je eno izmed telesnih del usmiljenja, eno izmed del ljubezni, ki mora zaznamovati stil posameznih kristjanov in kr??anskih skupnosti.
Cerkev jo je udejanjila na mnoge na?ine, med drugim z ustanovitvijo bolni?nic in drugih zdravstvenih ustanov, kot znamenje nenehne pozornosti do ?love?ke osebe, posebej do naj?ibkej?ih in najranljivej?ih. Kot je dodal kardinal Parolin, je ?lo pri tem velikokrat za neke vrste »prero?ki« odnos, saj je Cerkev znala hitro in pogosto
prej kot civilna dru?ba doumeti potrebe in pomanjkanja dolo?enega obdobja ter odgovoriti nanje. Drugi vatikanski koncil je poudaril, da je Cerkev dol?na neprenehoma preiskovati znamenja ?asov in jih razlagati v lu?i evangelija (glej Gaudium et spes, ?t. 4), kar je po mnenju vatikanskega dr?avnega tajnika veljalo tudi v primeru ustanovitve bolni?nice Bambino Gesù. Pred 150 leti namre? ?e ni bilo bolni?nic, ki bi bile namenjene izklju?no zdravljenju otrok.
To je izraz tiste »domi?ljije karitativne ljubezni«, na katero je spomnil pape? Janez Pavel II. v Apostolskem pismu ob za?etku novega tiso?letja, ki je bilo objavljeno ob koncu velikega jubileja 2000. Ljubezen je iznajdljiva, ljubezen je ustvarjalna. Kjer je ljubezen, tam je pogled; tam so o?i, ki vidijo, ki pomagajo, ne le z ob?asnimi dejanji dobrodelnosti. Kot je nadalje zapisal Janez Pavel II., se mora domi?ljija karitativne ljubezni kazati »ne le v u?inkovitem nudenju pomo?i, ampak v zmo?nosti, da postanemo bli?nji, solidarni s tistimi, ki trpijo. Tako dejanja pomo?i ne bi ob?utili kot poni?ujo?o milo??ino, ampak kot bratsko soudele?enost.«
Skozi zgodovino je bolni?nica Bambino Gesù nenehno prispevala k rasti italijanskega zdravstva – sprva z zagotavljanjem zdravljenja za male bolnike, nato pa tudi preko znanstvenega raziskovanja. Danes je eden izmed odli?nih centrov v evropskem in svetovnem merilu. »Enota, v kateri poteka na?e dana?nje sre?anje, je najve?ji evropski raziskovalni center za pediatri?no zdravljenje,« je ?e spomnil kardinal Parolin. Poudaril je, da kljub temu, da se je situacija na podro?ju zdravstva v primerjavi s prvimi pionirskimi koraki korenito spremenila, Cerkev ne bo nikoli prenehala posve?ati pozornosti bolnim. Na tem mestu je navedel t.i. »nove oblike rev??ine na podro?ju zdravja: kroni?ne in redke bolezni, du?evne motnje, ostareli ter potisnjeni na rob«.
Ob koncu nagovora je vatikanski dr?avni tajnik spomnil ?e na pred nedavnim odprto pediatri?no bolni?nico v Banguiju v Srednjeafri?ki republiki – po njegovem mnenju gre za pri?evanje, da za bolni?nico Bambino Gesù ni zidov ali meja, niti ras ali verskih pripadnosti, ki lo?ujejo od ljubezni.
»Tako ?elimo z gore?nostjo v sedanjosti nadaljevati s svojo pomembno nalogo, to je skrbeti za bolne otroke, vklju?no s tistimi, ki v svojih dr?avah za to nimajo mo?nosti – kot znamenje dejavne ljubezni Jezusa Kristusa in njegove Cerkve, da bi se odprli ter z upanjem objeli prihodnost, ki nas ?aka,« je svoj nagovor sklenil kardinal Pietro Parolin.
